Gorillaz ali bog pomagaj taki muziki

Priznam, da nisem ravno glasbeni kritik. Imam po svoje oblikovan glasbeni okus in nekako pavšalno vem kaj bi naj bila glasba in kaj ne. Mogoče nisem ravno kompetentna oseba za kritiziranje, ampak to kar sem danes videl po siolu je pa tu mach. En kup enih bleferjev, ki kobajagi rolajo muziko in kao da pojejo... in zaradi njih zapremo pol Ljubljane. Da te srat pritisne... Komu se naj zahvalim da nisem bil tam?

In na koncu oni sploh niso tako neumni. Neumni smo mi, ki jih poslušamo, plačujemo in zapremo pol mesta... To je podobno kot pri našem J. Saj on tudi ni neumen... neumni smo mi, ki ga volimo...

Mitja in olimpiada

Čeprav vlada velika olimpijska mrzlica nekako nisem imel ne želje in ne volje, da bi dogodke javno komentiral. Precej spremljam različne športe (sicer bolj malo) in moram priznati, da sem zelo navdušen nad našimi športniki. Veseli me da se lahko kitimo s tako prestižnimi rezultati.
Danes je bil za mene in vse gimnastične navdušence velik dan. Mitja je končno prišel na vrsto za nastop v finalu na bradlji. Vsi smo pričakovali in si želeli medaljo. Pa se je ponesrečilo in na koncu je končal na (za nekatere) odličnem 5 mestu. Kritereiji uspeha se pač skozi kariero dvigujejo. Včasih nam je srce razbijalo v finalih na državnem prvenstvu, danes pa nismo zadovoljni niti s petim mestom na olimpiadi. Tako pač je in pošteno je če si to priznamo. Pa vendar slišimo: "eh, pa saj peto mesto je ful kul." Seveda je, za tebe... Amapk povsem druga zgodba pa je kako spodrsljaj preneseš. Mitja je v tem pravi mojster. Pa niti slučajno ne zato, ker bi imel s porazi dosti izkušenj. Pač zato ker takšen je. Rad se postavi na realna tla in si reče: "Tako pač je, saj nismo roboti. Zakaj ne bi smel kisnit?" Mogoče zaradi svojega pozitivnega razmišljanja mnogo lažje prenaša vsa bremena, ki se kopičijo na njegovem hrbtu. In eno breme bo gotovo to, da ga bodo sedaj vsi spraševali: "Kaj se je v resnici zgodilo?" In če že ravno bereš ta komentar in te resnično zanima zakaj je Mitja kisno, ti lahko na tem mestu odgovorim: "Zato ker ima pravico kiksnit in zato ker ni robot..., je pač kisksno, jebi ga."

Epilog

Zdaj je že vse znano, vsega je konec, spet smo zmagali, Mitja je še vedno najboljši, Aljaž pa tudi.

Še dva filmčka za gimnastične sladokusce:

Finale ekip

Po včerajšnjih kvalifikacijah, ko so (za nekatere presenetljivo) ekipno zmagali angleži, so se danes končala še finala ekip v članski kategoriji. Med tekmo so imeli za zmago največ možnosti francozi , pa so je na drogu en dvakrat padel, na konju pa sta padla kr dva. Na koncu so zmagali rusi pred nemci in romuni. Po mojem okusu si romuni niso zaslužili stopničk, ampak glede na to, da je sistem tekmovanja precej rigorozen je bilo še najbolj pomembno to, da ne delaš napak. Sistem tekmovanja je namreč takšen, da grej na orodje trije tekmovalci in vse tri ocene se štejejo. Vsaka napaka se torej pozna pri končnem rezultatu. Romuni pa so znani po tem, da kolikor koli že pacajo, na koncu vedno vse naredijo. In evo medalje.

Mi smo si pa dopoldan vzeli nekaj časa in šli na ogled Olimpijskega muzeja. Vsekakor je vredno ogleda in kogar koli zanese pot skozi Luzano si ga pač mora ogledati. Po moje bi lahko bil muzej še vsaj nekaj krat večji, ker bi se dalo nabrati še mnogo več eksponatov. V muzeju hranijo vse olimpijske bakle in opremo nekaterih znanih športnikov. Pred vhodom v zgradbo stoji prečka za skok v višino in je postavljena na trenutni svetovni rekord, ki je 245cm. Ko stojiš spodaj ti res ni jasno kako lahko človek preskoči to višino. Pogledali smo si tudi 3D film, ki je bil precejšnje razočaranje. Otvoritvena slovesnost iz ZOI 2002 v 3D tehniki res ni nič posebnega. Pričakovali smo športne posnetke, le ti bi bili mnogo bolj zanimivi. V videoteki si lahko izbereš posnetke tekmovalcev iz določenih olimpijskih iger. Prav zanimivo si je bilo spet pogledati finaliste na drogu in parterju iz leta 1984. Pred zgradbo je skrbno urejen vrt s skulpturami posvečenimi športnikom (Dražen Petrovič, Paavo Nurmi) in nekaterimi drugimi športnimi motivi.

Če te Edi tresne...

Mladinske ekipa

Po tekmi

Pred Olimpijskim muzejem


Visoko...

Kvalifikacije mladincev

Po pričakovanju naši mladinci niso pokazali nič presenetljivega. Njihovo znanje je namreč na precej nižjem nivoju od ostalih tekmovalcev. Pa nič zato, smo si rekli že doma. Treba je sicer priznati, da so se fantje trudili, vendar njihove nizke izhodiščne ocene ne dopuščajo nobenih napak. Te pa so se seveda dogajale. Na parterju je še nekako šlo, na konju so malo padali, na krogih je bilo porazno, na preskoku so vsi preskočil konja, bradlja je še kr šla, drog pa so fantje tudi preživeli. Nič posebnega torej. Ni kaj dodati. Prepričan sem da bo čez dve leti mnogo bolje.

Žiko

Žan

Omar

Žiko

Omar

Žan

Po kvalifikacijah

Zdaj ko je kvalifikacij konec je seveda že jasno kaj bomo delali v nedeljo. Že od začetka smo predvidevali, da imata Aljaž in Mitja dovolj visoke ocene, da ne bi smelo biti problema z uvrstitvijo v finale. Nisem si pa mislil, da bo na konju šlo tako na tesno. Ko so Sašotu odbili 1,3 točke in mu zraven prisodili še 0,2 nižje izhodišče kot ponavadi sem si mislil, da je itak vseeno, ker bo vstopna ocena za finale okrog 15,3. No na koncu se je izkazalo, da je Sašo z oceno 14,8 rezerva in da bi 14,9 bilo dovolj za finala. Pikolovsko izkanje napak v elementih se je spet izkazalo za zelo močen subjektivni faktor pri ocenjevanju. Sicer se ne da krivit sodnika, da je nepošteno odsodil, vendar pa ni uporabil zdravega razuma, ki bi tokrat nam še kako prav prišel. Gre namreč za element, ki se mu reče Drggs. To je prehod čez konja preko obeh ročajev, pri katerem je vključen tudi "hop". Zanimivo, da sodniki zahtevajo, da se pri tem elementu vidi faza leta, kar je za konja zelo neznačilno gibanje. S prostim očesom je to praktično nemogoče opaziti, zato sodniki uporabljajo počasne posnetke. In s pomočjo kamer definirajo ali je tekmovalec naredil »hop« ali ne. Pred 4. leti, ko še niso smeli uporabljati kamer bi bil razplet čisto drugačen. Predvsem bolj objektiven, ker bi bilo odsojeno to kar se dejansko da videti s prostim očesom. kamere so namreč le pripomoček za razjasnjevanje vaje in ne za iskanje takšnih malenkosti, ki se vidijo samo pod »mikroskopom«.

In potem še Alen, ki je dobil precej nižjo ocen, kot bi si jo (po mojem skromnem mnenju) zaslužil. Ampak tekmovati v prvem turnusu je vedno težko. Ne samo, da začneš z ogrevanjem v času, ko po navadi še ne treniramo, tudi sodniški kriterij se čez dan nekoliko spreminja in na koncu, navkljub trudu sodnikov, vedno nekoliko pade. Težko je namreč cel dan soditi in ostati objektiven do konca dneva. Sodniško delo nikakor ni lahko in zato je potrebno spoštovati njihove odločitve, kakeršne koli že so.

Še nekaj vajic iz kvalifikacij:

Fabi


Cucherat


Fičo


Jovtchev

Karbanenko

Van Gelder

Kvalifikacije člani II

Pravkar se odvija tretji turnus kvalifikacij članov in v dvorani kar buči od zvoncev. Ker sem dolžan še nekaj posnetkov iz prvega turnusa jih prilagam spodaj. Vseh vaj nisem posnel iz preprostega razloga, ker sem bil vmes z Mitkotom v ogrevalni dvorani in enostavno fizično ni bilo mogoče posneti vaj na razdalji 200m. Sem pa zato posnel še nekaj drugih vaj, ki mi jih je uspelo ujeti.

Naši so torej začeli na drogu Klemnu vaja ni najbolje uspela, sta pa zato toliko bolje opravila Aljaž in Alen. Parterja sicer nisem videl, ampak menda nisem dosti zamudil, razen Alenove dvojne stegnjene v prvi diagonali, ki je bila baje odlična. Na konju sta Alen in Klemen popadala, med tem ko je Sašo vajo opravil... to sem že pisal. Na krogih se izkazal predvsem Mitko, ki je po dolgem času spet tekmoval na tem orodju. Vse razen seskoka, ko se je zvalil v preval je bilo elegantno kot se za njega spodobi. Na preskoku nismo pričakovali nič presenetljivega, pa vendar na s je Klemen presenetil s svojim vratolomnim skokom. Končali smo na bradlji, ko je klemen naredil lepo vajo, Alen pa je rekel, da je bilo kot na drsalnici. Mitja pa tako ali tako po svoje... brez konkurence.

V drugem turnusu se potem ni zgodilo nič presenetljivega razen tega da je nekaj tekmovalcev prehitelo Sašota. Med njimi dva hrvata (Fičo in Robert).

Klemen na drogu

Alen na konju


Alen na krogih


Alen na bradlji


Alen na preskoku

Na koncu se je izkazalo, da je Sašo na 11 mestu in mu je malo zmanjkalo do finala. Jutri bom dodal še moje mnenje o tem rezultatu. In še mogoče kakšen video...