Nea mej fint

Gorillaz ali bog pomagaj taki muziki

2008-09-06T00:00:00.002+02:00

Priznam, da nisem ravno glasbeni kritik. Imam po svoje oblikovan glasbeni okus in nekako pavšalno vem kaj bi naj bila glasba in kaj ne. Mogoče nisem ravno kompetentna oseba za kritiziranje, ampak to kar sem danes videl po siolu je pa tu mach. En kup enih bleferjev, ki kobajagi rolajo muziko in kao da pojejo... in zaradi njih zapremo pol Ljubljane. Da te srat pritisne... Komu se naj zahvalim da nisem bil tam?

In na koncu oni sploh niso tako neumni. Neumni smo mi, ki jih poslušamo, plačujemo in zapremo pol mesta... To je podobno kot pri našem J. Saj on tudi ni neumen... neumni smo mi, ki ga volimo...

Mitja in olimpiada

2008-08-19T15:26:00.002+02:00

Čeprav vlada velika olimpijska mrzlica nekako nisem imel ne želje in ne volje, da bi dogodke javno komentiral. Precej spremljam različne športe (sicer bolj malo) in moram priznati, da sem zelo navdušen nad našimi športniki. Veseli me da se lahko kitimo s tako prestižnimi rezultati.
Danes je bil za mene in vse gimnastične navdušence velik dan. Mitja je končno prišel na vrsto za nastop v finalu na bradlji. Vsi smo pričakovali in si želeli medaljo. Pa se je ponesrečilo in na koncu je končal na (za nekatere) odličnem 5 mestu. Kritereiji uspeha se pač skozi kariero dvigujejo. Včasih nam je srce razbijalo v finalih na državnem prvenstvu, danes pa nismo zadovoljni niti s petim mestom na olimpiadi. Tako pač je in pošteno je če si to priznamo. Pa vendar slišimo: "eh, pa saj peto mesto je ful kul." Seveda je, za tebe... Amapk povsem druga zgodba pa je kako spodrsljaj preneseš. Mitja je v tem pravi mojster. Pa niti slučajno ne zato, ker bi imel s porazi dosti izkušenj. Pač zato ker takšen je. Rad se postavi na realna tla in si reče: "Tako pač je, saj nismo roboti. Zakaj ne bi smel kisnit?" Mogoče zaradi svojega pozitivnega razmišljanja mnogo lažje prenaša vsa bremena, ki se kopičijo na njegovem hrbtu. In eno breme bo gotovo to, da ga bodo sedaj vsi spraševali: "Kaj se je v resnici zgodilo?" In če že ravno bereš ta komentar in te resnično zanima zakaj je Mitja kisno, ti lahko na tem mestu odgovorim: "Zato ker ima pravico kiksnit in zato ker ni robot..., je pač kisksno, jebi ga."

Epilog

2008-05-20T15:21:00.003+02:00

Zdaj je že vse znano, vsega je konec, spet smo zmagali, Mitja je še vedno najboljši, Aljaž pa tudi.

Še dva filmčka za gimnastične sladokusce:

Finale ekip

2008-05-10T19:45:00.012+02:00

Po včerajšnjih kvalifikacijah, ko so (za nekatere presenetljivo) ekipno zmagali angleži, so se danes končala še finala ekip v članski kategoriji. Med tekmo so imeli za zmago največ možnosti francozi , pa so je na drogu en dvakrat padel, na konju pa sta padla kr dva. Na koncu so zmagali rusi pred nemci in romuni. Po mojem okusu si romuni niso zaslužili stopničk, ampak glede na to, da je sistem tekmovanja precej rigorozen je bilo še najbolj pomembno to, da ne delaš napak. Sistem tekmovanja je namreč takšen, da grej na orodje trije tekmovalci in vse tri ocene se štejejo. Vsaka napaka se torej pozna pri končnem rezultatu. Romuni pa so znani po tem, da kolikor koli že pacajo, na koncu vedno vse naredijo. In evo medalje.

Mi smo si pa dopoldan vzeli nekaj časa in šli na ogled Olimpijskega muzeja. Vsekakor je vredno ogleda in kogar koli zanese pot skozi Luzano si ga pač mora ogledati. Po moje bi lahko bil muzej še vsaj nekaj krat večji, ker bi se dalo nabrati še mnogo več eksponatov. V muzeju hranijo vse olimpijske bakle in opremo nekaterih znanih športnikov. Pred vhodom v zgradbo stoji prečka za skok v višino in je postavljena na trenutni svetovni rekord, ki je 245cm. Ko stojiš spodaj ti res ni jasno kako lahko človek preskoči to višino. Pogledali smo si tudi 3D film, ki je bil precejšnje razočaranje. Otvoritvena slovesnost iz ZOI 2002 v 3D tehniki res ni nič posebnega. Pričakovali smo športne posnetke, le ti bi bili mnogo bolj zanimivi. V videoteki si lahko izbereš posnetke tekmovalcev iz določenih olimpijskih iger. Prav zanimivo si je bilo spet pogledati finaliste na drogu in parterju iz leta 1984. Pred zgradbo je skrbno urejen vrt s skulpturami posvečenimi športnikom (Dražen Petrovič, Paavo Nurmi) in nekaterimi drugimi športnimi motivi.

Če te Edi tresne...

Mladinske ekipa

Po tekmi

Pred Olimpijskim muzejem

Visoko...

Kvalifikacije mladincev

2008-05-09T15:19:00.009+02:00

Po pričakovanju naši mladinci niso pokazali nič presenetljivega. Njihovo znanje je namreč na precej nižjem nivoju od ostalih tekmovalcev. Pa nič zato, smo si rekli že doma. Treba je sicer priznati, da so se fantje trudili, vendar njihove nizke izhodiščne ocene ne dopuščajo nobenih napak. Te pa so se seveda dogajale. Na parterju je še nekako šlo, na konju so malo padali, na krogih je bilo porazno, na preskoku so vsi preskočil konja, bradlja je še kr šla, drog pa so fantje tudi preživeli. Nič posebnega torej. Ni kaj dodati. Prepričan sem da bo čez dve leti mnogo bolje.

Žiko

Žan

Omar

Žiko

Omar

Žan

Po kvalifikacijah

2008-05-09T15:11:00.013+02:00

Zdaj ko je kvalifikacij konec je seveda že jasno kaj bomo delali v nedeljo. Že od začetka smo predvidevali, da imata Aljaž in Mitja dovolj visoke ocene, da ne bi smelo biti problema z uvrstitvijo v finale. Nisem si pa mislil, da bo na konju šlo tako na tesno. Ko so Sašotu odbili 1,3 točke in mu zraven prisodili še 0,2 nižje izhodišče kot ponavadi sem si mislil, da je itak vseeno, ker bo vstopna ocena za finale okrog 15,3. No na koncu se je izkazalo, da je Sašo z oceno 14,8 rezerva in da bi 14,9 bilo dovolj za finala. Pikolovsko izkanje napak v elementih se je spet izkazalo za zelo močen subjektivni faktor pri ocenjevanju. Sicer se ne da krivit sodnika, da je nepošteno odsodil, vendar pa ni uporabil zdravega razuma, ki bi tokrat nam še kako prav prišel. Gre namreč za element, ki se mu reče Drggs. To je prehod čez konja preko obeh ročajev, pri katerem je vključen tudi "hop". Zanimivo, da sodniki zahtevajo, da se pri tem elementu vidi faza leta, kar je za konja zelo neznačilno gibanje. S prostim očesom je to praktično nemogoče opaziti, zato sodniki uporabljajo počasne posnetke. In s pomočjo kamer definirajo ali je tekmovalec naredil »hop« ali ne. Pred 4. leti, ko še niso smeli uporabljati kamer bi bil razplet čisto drugačen. Predvsem bolj objektiven, ker bi bilo odsojeno to kar se dejansko da videti s prostim očesom. kamere so namreč le pripomoček za razjasnjevanje vaje in ne za iskanje takšnih malenkosti, ki se vidijo samo pod »mikroskopom«.

In potem še Alen, ki je dobil precej nižjo ocen, kot bi si jo (po mojem skromnem mnenju) zaslužil. Ampak tekmovati v prvem turnusu je vedno težko. Ne samo, da začneš z ogrevanjem v času, ko po navadi še ne treniramo, tudi sodniški kriterij se čez dan nekoliko spreminja in na koncu, navkljub trudu sodnikov, vedno nekoliko pade. Težko je namreč cel dan soditi in ostati objektiven do konca dneva. Sodniško delo nikakor ni lahko in zato je potrebno spoštovati njihove odločitve, kakeršne koli že so.

Še nekaj vajic iz kvalifikacij:

Fabi

Cucherat

Fičo

Jovtchev

Karbanenko

Van Gelder

Kvalifikacije člani II

2008-05-08T18:24:00.008+02:00

Pravkar se odvija tretji turnus kvalifikacij članov in v dvorani kar buči od zvoncev. Ker sem dolžan še nekaj posnetkov iz prvega turnusa jih prilagam spodaj. Vseh vaj nisem posnel iz preprostega razloga, ker sem bil vmes z Mitkotom v ogrevalni dvorani in enostavno fizično ni bilo mogoče posneti vaj na razdalji 200m. Sem pa zato posnel še nekaj drugih vaj, ki mi jih je uspelo ujeti.

Naši so torej začeli na drogu Klemnu vaja ni najbolje uspela, sta pa zato toliko bolje opravila Aljaž in Alen. Parterja sicer nisem videl, ampak menda nisem dosti zamudil, razen Alenove dvojne stegnjene v prvi diagonali, ki je bila baje odlična. Na konju sta Alen in Klemen popadala, med tem ko je Sašo vajo opravil... to sem že pisal. Na krogih se izkazal predvsem Mitko, ki je po dolgem času spet tekmoval na tem orodju. Vse razen seskoka, ko se je zvalil v preval je bilo elegantno kot se za njega spodobi. Na preskoku nismo pričakovali nič presenetljivega, pa vendar na s je Klemen presenetil s svojim vratolomnim skokom. Končali smo na bradlji, ko je klemen naredil lepo vajo, Alen pa je rekel, da je bilo kot na drsalnici. Mitja pa tako ali tako po svoje... brez konkurence.

V drugem turnusu se potem ni zgodilo nič presenetljivega razen tega da je nekaj tekmovalcev prehitelo Sašota. Med njimi dva hrvata (Fičo in Robert).

Klemen na drogu

Alen na konju

Alen na krogih

Alen na bradlji

Alen na preskoku

Na koncu se je izkazalo, da je Sašo na 11 mestu in mu je malo zmanjkalo do finala. Jutri bom dodal še moje mnenje o tem rezultatu. In še mogoče kakšen video...

Kvalifikacije člani

2008-05-08T13:40:00.007+02:00

Končan je prvi turnus kvalifikacij. Naši so se precej dobro odrezali, čeprav po ekipnem rezultatu to mogoče niti ne izgleda tako.Ker nimam dosti časa objavljam samo nekaj vajic, toliko da si malo potešite radovednost. Ostale vaje bom nataknil, ko bom imel malo več časa. Zdaj moram pogledat še ostala dva turnusa. Mislim, da Mitja nima prave konkurence. Naredil je vajo od 6,4 in dobil 15,925. Aljaževa vaja 15,6 sicer ne bo najvišje ocenjena, ampak sem prepričan, da bo dovolj za finale. Alen je naredil zelo lepo vajo na drogu, ampak so ga po moje malo posekali. Sašo je vajo sicer naredil ampak ocena 14,8 ne bo dovolj za finale. Šteli so mu izhodiščno oceno 6,1, zaradi driggsa, pri katerem ni naredil poskoka (element mora imeti fazo leta) in ruski premah na enem ročaju so mu šteli za D, ker nekateri sodniki (med njimi je tudi Tom Tingvold iz Norveške) pač ugotovijo da se ne obrne za 360 stopinj. Klemen je pokazal zanimiv skok na preskoku. Z desno nogo je prestopil dilo in izvedel podoben skok kot ga je naredil Alen na Šalamunovem memorialu v Mariboru. Dobil je nulo! Seveda!

Alen na drogu

Aljaž na drogu

Sašo na konju

Mitja na bradlji

Klemnov skok čez dilo

Podij trening mladincev

2008-05-07T21:12:00.008+02:00

Danes so še mladinci opravili generalko na podiju. Vsi preživeli in brez večjih težav zaključili generalko za tekmovanje. Jutri pa gre zares. Že ob 10.00 začnejo naši člani na drogu.

Med tem pa je vreme še vedno čisto poletno...

Omar

Žiko

Žan

Sašo na treningu izvaja vajo brez večjih težav

Sodniki morajo biti prisotni na obeh uradnih treningi.

EP Lausanne 2008

2008-05-06T22:47:00.013+02:00

Zdaj, ko se Evropska prvenstva ponavljajo vsako leto, se mi zdi da smo ravno kar prišli iz Amsterdama pa smo že v Luzani. Kot po navadi gremo na tekmovanja, ki so bližje kot 1500 km kar s kombiji. To je po eni strani priročno, ker nisi odvisen od javnih prevozov in od prevozov organizatorja, po drugi strani pa je pot precej naporna. Še posebej ko se vračamo, in še posebej če je zadnji dan padla kakšna medalja. Švica niti ni tako daleč in 850 km ne predstavlja velike razdalje. Seveda se zakomplicira, ko prideš pred kakšno večje mesto in nastane prometni kaos po končanih praznikih ali pa če naletiš na prometno nesrečo. Tokrat se nam je zgodilo oboje naenkrat in smo se mimo Milana dobesedno sprehajali kakšni 2 uri.

Zaradi tega smo stali dve uri

Ko nam je končno uspelo priti do Alp so se nam vsaj oči malo spočile. Pot skozi gorske predore in na drugi strani prelepa pokrajina je res ogleda vredna. Na švicarski strani Alp se je začelo lepo vreme in se (vsaj do sedaj) še ni končalo. Lepo vreme pomeni mediteransko sonce, brez oblačka in nežni vetrič iz bližnjh Alp. Kot na morju!

Čistilec oken

Kvalifikacije se začnejo v četrtek. Danes so člani opravili uradni trening in na splošno smo kar zadovoljni. Večjih težav ni bilo. Alen je sicer pokazal nekaj spektakularnih padcev, ampak ko bo treba zares stisnit bo ziher steklo. Sašo ima še vedno bolečine v zapestju ampak izgleda, da bo lahko stisnil zobe in izpeljal vajo. Včeraj in danes mu je šlo dovolj dobro, da razmišljamo o težji vaji (6,5). Sicer pa so sodniki že napumpani z predlogom Adriana, da je element, ki ga dela in še ni v pravilniku vreden samo težine C. Večina pa je nasplšno mnenja, da bi moral biti vsaj D. Je pa Sašo po dolgem času na podiju spet stal na parterju in preskoku. Mitja ni imel težav in je vse elemente na bradlji izvajal kot urica. Čeprav na posnetku to mogoče ne izgleda. Na krogih pa je pokazal šolsko vajo, ki jo je izvedel lepo kot pač on zna. Aljaž je sicer klasično naredil vse elemente čeprav se je malo zatikalo vpri Welerju. Klemnu pa je tudi kr šlo.

Popoldan smo si še malo pogledali tretji turnus. Nič novega, fantje pač znajo telovadit.

Mladinci pa med tem pridno trenirajo ob misli na petkove kvalifikacije požirajo debele sline. Brez treme tukaj pač ne gre.

Sicer pa sonček... drugo leto gremo v Švico na morje!

Brundi v elementu

Mitja

Mitja na krogih

Aljaž

Vaja ala Fabi

Kombinacija ala Fabi

Fuj!

Vsak (naj) ima svoje smeti

2008-04-20T19:41:00.005+02:00

Najprej sem pomislil: "bog ve kaj ti ljudje stran mečejo, da se bojijo, da jim bo kdo smeti ukradel." Potem sem pa pomislil še na druge možne razloge:

"Ej, svoje smeti si kr domou nesi!"
"Kaj me briga, na tla fsipaj. Ta keson sem jaz plačal!"
"Zadnjič je Janez nekaj not brskal, pol je pa na tiskovni povedo, da kruh stran mečemo. Naj brska po smeteh komu drugemu!"
"Enkrat mi je en ene stare šuhe spizdo. Tut če jih stran vržem, so še vedno moji!"

Vsak ima seveda pravico do svoje privatne lastnine. Ampak, ko zakleneš keson, postanejo smeti last vseh.

Fizika za vsakogar

2008-04-14T21:36:00.007+02:00

Fizika mogoče res ni za vsakogar, je pa razumevanje naravnih pojavov prav gotovo eden od pogojev za dojemanje sveta okoli nas. Mene so razlage fizikalnih pojavov od nekdaj navduševale, čeprav tega moji učitelj v osnovni in srednji šoli niso zaznali. Vsak naravni pojav se da namreč razložiti, prikazati (v bolj preprosti obliki) in konec koncev tudi izračunati. To seveda počnejo pametni ljudje, ki jim rečemo fiziki. Ker jaz nisem eden izmed njih, si znam razložiti samo tiste pojave, ki me zanimajo (pa še tiste ne vse). Pa saj takšnih nas je mnogo. In zakaj sploh pišem o tem? V nedeljo smo se odpravili na družinski obisk Hiše eksperimentov. Ustanova, ki bi ji dal prednost pred vsemi kulturnimi "hišami", in ki si zasluži mnogo večjo pozornost, kot ji je naklonjena. Zakaj? Pa saj kultura ti napolni dušo, ampak brez poznavanja fizikalnih zakonitosti tudi slike ne bi mogli obesiti na steno ali pa izdelati violine ali pa dvigniti zavese v gledališču ali pa zgraditi piramide... Zato! V Hiši eksperimentov se lahko tako otroci, kot tudi odrasli poučimo o marsikateri fizikalni zakonitosti, ki se vsakodnevno dogaja okoli nas. Nekatere stvari se nam zdijo same po sebi umevne, ker so pač tu od nekdaj in ko stopimo v to Hišo se mogoče prvič vprašamo zakaj, hkrati pa dobimo odgovor: zato! Zraven pa še praktičen prikaz, slikovna in tekstovna razlaga in super risbice Boža Kosa.

Vsakdo je že kdaj pihal milnate mehurče. Ampak koliko se vas je vprašalo zakaj mehurček sploh nastane? In zakaj poči? In zakaj ga ne predremo če imamo prste namočene v milnico? Odgovor je na dlani - na Trubarjevi 39! Tam vedo vse o mehurčkologiji...

Vsem, ki ste po naravi radovedni in vas ni strah da bi kaj preveč razumeli, toplo priporočam obisk. Marsikaj v življenju vam bo lažje razumeti. Še posebej pa priporočam tistim, ki ob nedeljah zjutraj slepo sledijo glasovom zvonov, da še kakšno uro poležijo in se raje odpravijo na Trubarjevo 39 (tam odprejo ob 11.00), kjer vam bodo postregli s prijaznostjo in čvrstimi dokazi o vsem kar rečejo.

(Še en) športnik leta 2008

2008-04-10T22:22:00.008+02:00

Takoj, ko objavim kandidata za najboljšega športnika leta 2008, prileti od nevem kod, še kakšen novi kandidat. Ta je naše kraje dobesedno preletel (ker mu niso prijeli robniki) in se ustavil na trdem snegu nekje v avstrijskem gorovju. Baje so se ljudje dalj časa zgražali, ker je pri tem, ko je deklici na silo vzel njeno igračo, izrekal vulgarne besede in pri tem omenjal Smučarsko zvezo Slovenije in kako je on edini slovenec, ki zna po pobočjih Badkleinkirchheima karvat tako kot se za slovenca spodobi.

Truplo so odnesli še preden je začelo smrdet.

Športnik(ca) leta 2008

2008-04-10T21:22:00.011+02:00

Med tem ko so naši mediji polni najrazličnejših uspehov naših najboljših športnikov, se v ozadju pospešeno bije boj za prestižen naslov najboljšega športnika 2008. Tokrat sem dobil posnetke športnika, ki ima neverjetno sposobnost, in sicer, da skoči v zrak in se vrti v vse smeri. Posnetek je seveda zelo zanimiv, vendar pa še do danes ni znano ali je na posnetku starejši moški, ki denar za frizerja raje zapravi za hrano, ali pa zelo grda nosečnica. V vsakem primeru: svaka čast!

Za tiste, ki niste najbolj domači pri matematiki in niste uspeli izračunati za koliko (in v katero smer) se je kandidat na posnetku obrnil, kratka obrazložitev: Takoj po odrivu iz tiste zanimive naprave se je začel vrteti okoli dveh osi. Okoli tiste, ki mu prebija obe ledvici se je zavrtel za 4 pi. okoli tiste, ki mu gre vzdolž hernije pa za 3 pi. Menda se je želel zavrteti tudi okoli tretje osi, pa mu zelo raztegnjena trebušna stena tega ni dovolila. Po tem zelo zahtevnem skoku so menda še dve uri po telovadnici izkali špangice in gumice.

Svetovni pokal Doha, Qatar (4)

2008-03-09T15:54:00.008+01:00

Še zadnjič nekaj besed o Svetovnem pokalu v Dohi. Sedaj sem seveda že doma, ampak se mi vseeno zdi prav da zgodbo zaključim. Zdaj je že vsem jasno, da je bil Mitja na bradlji drugi, da je bil Aljaž na drogu 6 in da je bila Adela na gredi 5. Čeprav je mogoče kdo pričakoval, da bo Mitja z lahkoto pometel s konkurenco, to seveda ni bilo tako lahko. Mitja je sicer izvedel fantastično vajo, vendar je bila njegova izhodiščna ocena bistveno prenizka (16,6), da bi lahko resno ogrozil kitajca Zheja z izhodiščno oceno 17,0. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je Zhe izvedel zelo lepo in korektno vajo in je zato dobil tudi temu primerno oceno. Chucherat je kot vedno zaostal eno mesto za Mitjem. Ta pač nima sreče. Aljaž je odlično začel, malo pred koncem vaje pa mu je začelo drseti in je raje seskočil. Zaradi slabega droga so se pritoževali tudi drugi tekmovalci, žrd je namreč neverjetno drsela. Adela je izvedla odlično vajo na gredi in se uvrstila na 5. mesto. Tu nimam kaj dodati, lahko pa rečem samo to da mi je bila všeč.

Že po ogrevanju se je Mitja začel pritoževati nad bolečinami v ledvenem delu hrbta, vendar je na tekmi še stisnil zobe in opravil vajo. Po tekmi pa so se bolečine stopnjevale, tako da smo se na koncu že bali kako bo Mitja prenesel pot domov, saj smo odšli iz hotela že 4 ure po tekmi. Vse do letališča se je Mitja zelo slabo počutil, na koncu pa je bolečina le toliko popustila, da ja Mitja lahko celo sede preživel polet.

Barve, ki so ovetljevale dvorano so se menjavale

Banket je bil na terasi v 4. nadstropju...

...med hotelskimi zgradbami

Na letališču v Dohi se je Mitja zelo slabo počutil

Svetovni pokal, Doha (3)

2008-03-06T07:58:00.009+01:00

Prvi dan final je bil zelo zanimiv. Ampak kaj naj o tem razlagam, tisti ki ga gimnastika zanima je tokrat imel možnost spremljat tekmo na TVju. Mali komentar pa vseeno. Na parterju so fantje strašni akrobati. Kosmidis, Okiguchi, Markovič... Super. Tomica je še poseben patron v tej druščini. Star je 21 let je poročen in ima dve leti in pol leti staro hčerko. Pred kratkim se je vrnil v gimnasiko. Spomnim se ga še kot zelo malega dečka, ki je s svojim talentom (in seveda znanjem) presenečal na marsikaterem madnarodnem turnirju. No, sedaj mnogoboja ne trenira več, se je pa zato posvetil parterju in preskoku. Tokrat je bil tretji, bravo Tomica. Tudi na konju je bil dober boj. Skoraj cela druščina iz svetovnega prvenstva. Tukaj se je res videlo, da je sašotovo 9. mesto več vredno, ko se bo mogoče kateremu na prvi pogled zdelo. Že to, da če ocena 15.0 ni dovolj za finale pove dovolj. V finalih pa še huje! Seligman z oceno 15.4 ni imel šanse za medaljo. Toliko ocen tik pod 16. točkami. To se na svetovnem pokalu redko zgodi. Super tekma. Ampak kot ponavadi se je tekma vlekla kot slab film. Ne vem kdaj se bodo organizatorji spomnili kakšnega drugačnega načina tekmovanja, ki bo malo bolj efektiven in bolj zanimiv. Pa kako naj človek sedi 3 ure pred televizijo? To je prava gimnastična mora.

Pa še nekaj slikic. Slikice so Sašotova mojstrovina.

Od daleč Doha izgleda veličastno...

od blizu pa...

gradbišče

Na poti v trgovino...

Malo bolj avtohtono okolje

Svetovni pokal Doha (2)

2008-03-04T23:09:00.004+01:00

Saj vem, da sem obljubil, da bom opisal, kako sem razdelil finančno pomoč tistim, ki si jo tako zelo želijo, da so zaradi tega pripravljeni postati za nekaj trenutkov celo prijazni s tujci, ampak prvo prvo in nekaj o tem, zakaj sem (smo) sploh pritpotoval(i) tako daleč.

Torej: tekma!
Danes je minil dan kvalifikacij. Kot vedno smo tekmovali pred nabito prazno dvorano, čemur se pa tudi ne gre čuditi, saj so kvalifikacije po navadi dolgotrajne in za širšo množico precej dolgočasne. Navkljub dobri organizaciji pa se je tudi tukaj tekma nekoliko zavlekla. Katarcem pa se res pozna, da so še nedavno imeli tukaj azijske igre in imajo precej izkušenj z organizacijo velikih prireditev. Pri nekaterih odločitvah so nekoliko bolj togi, ponavadi pa zelo striktni, večino časa pa so nasmejani in s pogledom, ki ti pravi: take iz easy... Doha pa je sicer eno veliko gradbišče. Če sedaj pogledam skozi okno vidim vsaj 20 na pol zgrajenih 40 nadstropnih stolpnic, na katere se pripenjajo ogromni žerjavi, okoli njih pa drvijo kamijoni in buldožerji. Veter raznaša puščavski pesek, tako da tujcu kaj kmalu postane jasno, zakaj domačini nosijo rute preko obraza. Avtomobili so seveda standardu primerni in so zelo veliki in požrešni. O ekologiji tukaj še niso slišali. In jih tudi ne zanima preveč, zato je tudi vsaka hiša okrašena z lučkami, kot božično drevo. Aja tekma...

Rok je na parterju naredil skoraj celo vajo, malo jo je priredil in malo je skakljal po hrbtu pri Thomasu. Sašo je na konju naredil celo vajo vendar pa mu je zaradi manjše nestabilnost nekajkrat odneslo noge. Vaja je bila dobra in korektna, vendar pa mu je na koncu zmanjkalo 0,05 točke za uvrstitev v finale in je bil 9. Žiga ga je na konju kr precej sral saj je dvakrat padel. Aljaž je na drogu naredil eno napakico, ki pa ni bisveno pokvarila njegovih možnosti za finale. Alen je na drogu imel precej težal pri tkačevu in že na ogrevanju pošteno odletel. Na tekmi je naredil korektno vajo, ki pa sicer ni bila tako izvrstna da bi lahko dosegel po še 0,05 točke, ki bi ga prinesle v finale. Alen je bil tudi 9. Rok je na preskoku opravil dva solidna skoka, ki pa že sama po sebi ne obljubljata final, saj imata prenizke izhodiščne ocene. Na koncu je bil na vrsti še Mitja na bradlji. Mitja ima toliko izkušenj in znanja, da se lahko včasih odloči za malo taktiziranja. Tokrat se je odločil, da bo delal vajo z izhodiščno oceno 16,4 (na SP je delal 16,8). Vendar pa mu tokrat ni šlo vse po planu in je celo (po zelooo dolgem času) malo kiksin. Sicer se je dobro izvlekel, vendar mu je IO padla na 16,1. Končna ocena ga je postavila na 7. mesto, kar pa naj ne bi bilo dovolj, saj sta bila za njim še kitajc in japonec. Jaz sem se sicer šel prerekat s sodniki, ker sem bil mnenja da je bila vaja z IO od 16,2, kar bi ga postavilo eno mesto višje in finala bi bila praktično zagarantirana. Pogajanja niso uspela in Mitja je ostal na 7 mestu. Potem pa je kitajc je naredi odlično vajo japonec pa ne ravno najbolj in je ostal za Mitjo. Tako imamo dva finalista in dva skoraj finalista. V bistvu imamo 3 finaliste. Tudi Adela se je uvrstila na finale in sicer na gredi. Videl je sicer nisem, ampak ziher je bila cooool!

Prijaznost po turško

2008-03-03T12:59:00.002+01:00

Turki so zelo prijazen narod. Ampak samo če bodo imeli korist. Če bo turk prijazen pomeni, da ti hoče nekaj prodat, da hoče napitnio ali pa te bo okradel. Jaz sem izkusil vse varjante. Zadnja je bila najbolj boleča. O tem kasneje. Sem pa izkusil tudi varjanto ko ugotovijo da od tebe ne bo koristi. Takrat te napotijo drugam ali pa rečejo"I don't speak english". Ko sem ostal na letališču, sem moral najprej urediti vizo za Katar. Poslati je bilo treba kopijo potnega lista. Ne vem kako je to mogoče, ampak po nekem slučaju ni imel noben na letališču skenerja. Pošiljali so me sem in tja pa ga nikjer niso meli. Potem pa sem se spomnil da lahkn potni list tudi slikam (to je bilo še prej preden so mi ukradli fotoaparat). Da bi poslal sliko sem potreboval samo še internet in računalnik z USB vhodom. Ampak glej ga zlomka, gospod ki je bil še malo prej ful prijazen naenkrat ni več znal angleško. Navkljub mojemu moledovanju je tudh prijazna gospa rekla, da je nova tu in da ne ve kje ima na računalnikusb. Poslala me je drugam in nato se je zgodba še nekaj krat ponovila. Spomnil sem se na prvo točko, tisto, da če hočeš da ti pomagajo morajo nekaj prodadi in jaz sem rabil hotelsko sobo... Ponudnikov je na letališču dovolj, ampak ko sem povedal kaj rabim najprej niso bili preveč zadovoljni. Končno sem se pri eni agenciji pogodil. Na prastarem računalnikau sem komaj našel usb, pa vendar... No, mail sem poslal, zbukiral let za Doho (čez 2 dni) in dobil sobo. Ko sem prišel v hotel pa sem šel malo na sprehod... O tem kako so me oropali pa v naslednjem postu.

Namesto Dohe Istanbul

2008-03-02T16:58:00.001+01:00

Tisti, ki potujemo imamo tudi možnost, da se nam na poti kaj nepredvidenega pripeti. Jaz to možnost iskoristim če je le mogoče! Tokrat sem ostal na pol poti v Doho. Razlog? Na vizi sem imel napisano napačno številko potnega lista. Kako je to mogoče? Razlog je star dobri 2 leti. Kot sem rekel se meni rado na poti kaj pripeti in ena od dogodivščin je bila ko smo potovali v Melbourne na SP. Takrat je eni gospe za šalterjem na letališču v Frankfurtu ostala v rokah plastificirana stran iz mojega potnega lista. Lahko si predstavljas kako so me potem na vsaki kontroli na vsakem letaliscu preverjali. Še srečo sem imel da sem sploh prišel do Australije. Doma sem potem potni list reklamiral in naredili so drugega - enakega, s starim datumom izdelave in poteka veljavnosti. Nisem pa opazil da so zamenjali številko potnega lista. Tako so imeli na GZS staro, napačno kopijo. Pri izdelavi vize pa tega noben ni opazil, vse do vkrcavanja v Istanbulu. Sicer bi me turki spustili naprej, vendar bi moral v Dohi placat 1000$. Glede na dogodke, ki so sledili pa lahko ugotovim, da bi se mi celo splacalo. Glede na to, da so me še isti dan pokradli bi bilo bolje da bi plačal in šel naprej. Ampak to je že druga zgodba.
Potovanje se je začelo že ob 4 zjutraj, zato sem se odločil, da sploh ne grem spat. Na Dunaju, od tam smo leteli, pa so lete prestavljali zaradi slabega vremena. Najprej iz 10 na 10.40 potem na 11.35 nato pa smo lahko se eno uro iz avijona opazovali neurje. Šele okrog enih smo vzleteli. V Turčiji smo potem ugotovili napako na vizumu in vsi so šli naprej, razen mene. Jaz sem ostal.

Svetovni pokal Doha, Qatar (1)

2008-02-28T23:03:00.003+01:00

Evo! Tekmovalna sezona se je praktično že začela. Kako bo potekala bomo videli, kje bodo tekme lahko izveš iz medijev (tukaj še najbolj nepristransko) vse ostale javno - nejavne informacije pa lahko prebereš tukaj. Ampak to še ni vse! Po novem lahko tekmovanja za svetovni pokal v športni gimnastiki spremljaš tudi na TV. Ne, to ni nobena finta. Preveri TUKAJ. To kar bi bi se moralo zgoditi že zdavnaj, se bo zgodilo letos. Zaman smo čakali na nacionalno televizijo in zaman smo plačevali (in še plačujemo) 11€ /mesec, ker lahko sedaj gledamo gimnastiko na šport klubu, in to zastonj. Ogled je seveda zastonj, ob doplačilu pa ti lahko kdo od telovadcev, trenerjev ali sodnikov tudi pomaha.

Torej najprej Doha. Seveda je tekma med tednom, ker imajo arabci malo obrnjen teden. Tekma je na tej lokaciji prvič in upam, da se ne bo zgodil scenarij iz Tehrana 2006. Čeprav je to malo verjetno, ker so Qatarci pregovrno nori na šport in si bodo kupili vse kar je potrebno za svoj lastni užitek. Na (ne ravno skromnem) tekmovalnem prizorišču, so se pred letom odvijale Azijske igre. Kdor spremlja šport bo vedel, da to ni mala prireditev. Torej organizacijske izkušnje le imajo in po pričakovanjih tistih, ki so že bili doli, bi naj tekma bila vrhunsko izvedena. Kaj več zaenkrat TUKAJ.

Zvezde

2008-02-18T23:12:00.006+01:00

Nekaj utrinkov za vse tiste, ki si niso uspeli pogledat Gimnastičnih zvezd v ljubljanski Hali Tivoli...

Na "Zvezdah" se je dalo videti tudi moja dva kratka video spota iz lanske sezone. Prvi je iz svetovnega prvenstva v Stuttgartu, kjer je Mitja postal drugič svetovni prvak in Aljaž tretjič svetovni podprvak, drugi pa je kolaž izsekov vaj naših najuspešnejših telovadcev iz lanskega leta.

Priporočam zvočnike!

Gimnastične zvezde

2008-02-18T19:32:00.003+01:00

V nedeljo se je v Hali Tivoli končala serija prireditev Gimnastične zvezde, s podnaslovom Slovenija telovadi za Aljaža Pegana. Moram priznati, da je bila predstava res zanimiva in zabavna. Predstavili so se skoraj vsi gimnastični reprezentanti, veliko mladih telovadcev in seveda Flipovci. Bilo je kaj videti! Vrhuncev je bilo več in eden od njh je bil prav gotovo Alenov nastop na drogu. Alen je pokazal nekaj osnovnih in nekaj bolj zahtevnih elementov na tem orodju, zaključil pa je z nenamernim seskokom z orodja. Ker je Alen zelo izkušen telovadec se je vse končalo brez posledic, bila pa je lepa demonstracija tega, kako gimnastičarji obvladujejo svoje telo tudi v nepredvidljivih situacijah. Navadnega smrtnika bi po takšnem padcu obiskal samo še mrliški oglednik, Alen pa z nasmehom...

Vragolije

2008-01-25T23:05:00.001+01:00

Ljudje smo sposobni izvajati marsikakšne akrobacije, ampak da lahko človek v tej starosti, s trebuhom in lepo pričesko naredi kaj takšnega niso mogli verjeti niti naši najboljši akrobati.

Nekateri so bitko za športnika leta 2008 vzeli zelo resno! Svaka čast!

Prav znima me koliko kandidatov za ta laskavi naziv se bo še pojavilo. Slovenci smo od nekdaj bili športni narod.

Avtor in njegove pravice

2008-01-23T01:55:00.000+01:00

Včeraj sem dobil zelo žalostno pismo ... Tukaj moram žal prekinit tekst, ki je sledil, ker je bilo nad vsebino (čeprav okrnjenega) teksta preveč protestov, češ da ta blog po naravi ni žalostnega karakterja in naj vse kar bralce žalosti nemudoma umaknem. Temu sem seveda ostro nasprotoval, kar dokazujem s tem da puščam na blogu vse poste o slabem vremenu.

Med tem pa so sindikati svobodnih ljubljančanov (SSL) in ministrstvo za vreme (MV) uspeli skleniti kompromis in spoštovani minister je po dveh mesecih dovolil, da se nad Ljubljano za trenutek pokaže modro nebo, za še krajši trenutek pa celo sonce. Čepravje bilo veselje kratko, ker so oblake razpihali šele ob treh popoldan, ko je konec šihta, pa je kljub temu med otroki zavladalo nepopisno veselje. Ljubljanski župan je ob tej priložnosti podal izjavo in dejal: če maš gnar se lahko vse zmenimo, ne.

Ljubljana, 22.1.2008

Ljubljana vs Maribor

2008-01-20T21:27:00.000+01:00

Od nekdaj smo nariborčani in ljubljančani radi tekmovali med seboj. Včasih je v igri pivo, drugič fuzbal pa punce, žurke (čage), diskoteke itd. V tej igri se lahko znajde marsikdo, pogoj je edino da si ljubljančan ali mariborčan. Jaz se tukaj ne bom opredeljeval iz enega preprostega razloga: kmalu se bo namreč zgodilo, da bom lahko rekel, da sem pol svojega življenja preživel v Mariboru, drugo polovico pa v Ljubljani. Iz tega razloga seveda ne bi bilo pošteno, da ene hvalim druge pa kur... Kljub temu pa bom priložil nekaj slikic in filmčkov, ki so se zgodile na isti dan v Ljubljani in Mariboru, pa ti presodi kdo je zmagovalec...

Maribor (pravzaprav njegova okolica: pogled iz Ogljenšaka )

Kakšnih 45 minut kasneje, malo pred Ljubljano

Ko na Kompolju plačaš cestnino, začneš verjeti, da ti na DARSu prodajajo meglo...

Tako pa izgleda "v živo" vožnja proti Ljubljani...

Dan prej v Mariboru

Moja 6 letna hčerka že resno verjame, da pozimi sonce sploh ne sije! Še malo pa bo mislila, da je tudi sneg v mestu samo plod domišljije nas odraslih. Tako kot Božiček.

Športnik Slovenije 2007 - III. del

2008-01-12T13:41:00.000+01:00

In napočil je trenutek resnice. DŠNS je na svoji spletni strani objavilo oddane glasovnice svojih članov, ki so glasovali za športnika Slovenije 2007. Po pregledu glasovnic se da hitro priti do nekaterih ugotovitev:

mnogi novinarji bi tudi za izpolnjevanje glasovnic potrebovali lektorja,
možno je bilo istega športnika uvrstit hkrati na 1. in 3. mesto,
nekateri novinarji ne poznajo imen športnikov,
nekateri pa jih celo ne ločijo niti po spolu,
nekateri nimajo dovolj športnega znanja, da bi glasovnice izponili sami, pa najamejo tajnico, ki za celo uredništvo izpolni enako glasovnico, žal pa le-ta ni še nikoli slišala za nekatere naše najboljše športnike/ce,
nekateri so pridno prepisovali,
isti športnik je lahko dobil glas v ekipni in posamični konkurenci,
nekateri so v ekipni konkurenci glasovali za 1 ekipo, nekateri pa za 3...

Zelo pogumno se mi zdi od omenjenega društva, da so objavili glasovnice. Mar bi rezultate zbrali v eno pregledno tabelo in slovenska javnost bi izvedela zgolj za nepoznavanje slovenskih športnih rezultatov, tako pa bo videla tudi kakšen odnos imajo novinarji do te "prestižne" lovorike.

Sonček, modro nebo, zvezde, luna...

2008-01-09T21:59:00.000+01:00

V bistvu bi lahko naštel še kaj, ampak to so prve stvari, ki bi mi prišle na misel, če bi me kdo vprašal kaj v Ljubljani v zadnjem času najbolj pogrešam. Dolga dva meseca sta za nami, ko smo nazadnje videli sonce. Bom malo pogledal po forumih mogoče ga bo kdo iz štajerskega konca znal opisat. Še sreča, da so na Pohorju webcami, da se človek lahko vsaj malo poteši. Škoda pa, da niso iz Maribora za silvestrovo prenašali ognjemeta, ker se ga v Ljubljani ni dalo videt tudi, če si stal pod njim. To je bila definitivno Zoranova najslabša investicija v tem mandatu.

Če bi vprašali Janeza, bi vam verjetno povedal, da je megla politično sponzorirana, če bi pa vprašali Zorana pa bi verjetno odgovoril, da mu je meglo podtaknila vlada, v resnici pa bi morali kadilce zapreti nazaj v gostilne pa bi verjetno spet videli modro nebo...

Športnik leta 2008

2007-12-29T11:10:00.000+01:00

Za letošnje leto je farsa okoli športnika leta zaključena, zato pa se športniki že borijo za prestižno nagrado najboljšega športnika 2008. Največ možnosti za zmago v posamični konkurenci ima zaenkrat naš najboljši smučarski skakalec v letošnji sezoni: Ari Pekka - Čonči alias Leteči štajerc.

Obrazložitev:
Čonči je v letošnji sezoni dosegel zavidljiv uspeh. Kot prvi slovenec je skočil čez pukl na skakalnici in je edini štajerc, ki mu je uspelo leteti 19m (če ne štejemo tistih, ki pijani "letijo" po cesti). Rezultati njegovega podviga so sicer še neuradni, ker še nismo dobili podatkov iz laboratorija doping kontrole (alkotesta), vendar verjamemo, da si Čonči ni pretirano pomagal z (na Štajerskem) dovoljenimi substancami. Vodilni na Smučarski zvezi se že sprašujejo, kako mu je to uspelo in so že v Kolnskem biomehaničnem laboratoriju naročili kinematično analizo njegovega edinstvenega sloga.

Čonči pravi da je skrivnost njegovega uspeh orgazem,ki ga doživi med dolgim poletom. Zato si smučke na koncu zaslužijo tudi poljubček. Seveda!

Športnik Slovenije 2007 - II. del

2007-12-20T22:16:00.000+01:00

Se opravičujem, ampak pravkar sem prebral, da Aljaž sploh ni peti na lestvici ampak je sedmi (7!). Seveda, ker sta pred njim še dva smučarja! In če pogledamo po lestvici še malo nižje vidimo na koncu tudi nekatera "zveneča" imena našega ping-pong in fuzbala. A kdo pogreša na lestvici še kakšnega športnika?

Vrstni red v glasovanju DŠNS:

- Najboljši športnik:
1. Primož Kozmus (atletika) 262
2. Mitja Petkovšek (gimnastika) 247
3. Anže Kopitar (hokej na ledu) 117
4. Matic Osovnikar (atletika) 100
5. Rok Flander (deskanje na snegu) 89
6. Andrej Jerman (alpsko smučanje) 47
7. Aljaž Pegan (gimnastika) 23
8. Matjaž Smodiš (košarka) 11
. Vid Kavtičnik (rokomet) 11
10. Sani Bečirović (košarka) 5
. Gašper Vinčec (jadranje) 5
12. Peter Kauzer (kajak kanu na divjih vodah) 2
. Milivoje Novakovič (nogomet) 2
. Dejan Zavec (boks) 2
. Radoslav Nesterović (košarka) 2
16. Bojan Tokič (namizni tenis) 1
. Samir Handanović (nogomet) 1
. Jani Brajkovič (kolesarstvo) 1
(vir: spletno delo)

DŠNS - društvo šaljivih novinarjev Slovenije

2007-12-20T21:30:00.000+01:00

In tako so naši vrli novinarji pordili mojo tezo o njihovi (ne)sposobnosti zdrave presoje. Kako jim pa naj zdaj še sploh kaj verjamem. Razglasili so najboljšega špornika Slovenije za leto 2007 in titulo je dobil Primož. Pa saj je Primož faca in nedvomno fant da vse od sebe in pravgotovo trenira kot konj (kateri vrhunski športnik pa ne) ampak ko so naštevali trofeje Mitje, je Primoževo drugo mesto na SP v Osaki kr nekako bledo zvenelo. Mitja je bil svetovni prvak, evropski prvak, zmagal je vse svetovne pokal (razen enega ko je bil drugi) in kljub temu je bil na razglasitvi športnika Slovenije drugi. A ni to malo smešno? Pa saj od naših novinarjev niti nismo pričakovali pametne presoje. Saj se kr malo bojim kaj bo naslednje leto. In kje je bil na lestvici Aljaž? Med prvimi tremi ga ni bilo. Logično, saj je bil na svetovnem prvenstvu komaj drugi, na evropskem prvenstvu pa tudi. Če koga zanima ga ni bilo niti na četrtem mestu, četrti je bil namreč Matic saj je bil vendar sedmi na svetovnem prvenstvu in kot nam je že vsem jasno je v altletiki sedmo mesto mnogo več vredno kot v gimnastiki drugo mesto. Aljaž je bil torej peti!

In kam je izginil Iztok ko so mu hoteli podelit še eno priznanje? Imam občutek, da mu ni bilo za gledat farse, ko njegov in Lukin naslov svetovnega prvaka ni bi bil dovolj za nov naslo najboljše ekipe v letu 2007.

Še najbolj se mi je zdela posrečena izjava Primoža, ki je rekel da mu je všeč novinarska kuhinja in da od njih boljše kuha le njegova mama. Škoda da slovenski novinarji niso dovolj brihtni, da bi znali prebrat med vrsticami.

Čez nekaj let bomo pa mogoče ugotovili kakšen je sistem za izbor najboljšega športnika. Lani je tretje mesto na EP bilo več vredno kot drugo na SP in prvo na EP, letos pa je bilo drugo mesto na SP več vredno kot prvo na EP in SP in goli v NHL več vredni kot sedmo mesto na SP le-to pa več vredno kot drugo na SP. Uganka za pametne dešifratorje v CIA in KGB. Kdor razvozla uganko bo dobil nagrado, saj pri GZS vstrajno poskušamo priti do naslova najboljšega športnika Slovenije, pa ne vemo kaj moramo še vse zmagati.

Pa še ena lekcija iz fair playa. Danes me je obiskal fant, ki je nekaj let treniral pri meni in se po počitnicah preprosto ni več vrnil v telovadnico. 11 letni Domen, ki je zelo nadarjen glasbenik, eden najbolj samostojnih fantov, ki jih poznam me danes preseneti z obiskom in se mi opraviči, ker se ni prišel poslovit, ker ne bo več treniral. To je bila ena najlepših potez, ki sem jih doživel v zadnjem času. Ne vem sicer zakaj, ampak fantom je nekako v navadi, da navkljub nekajletnem vsakodnevnem druženju nekega dne preprosto izginejo potem pa, zaradi slabe vesti, na ulici nimajo poguma, da bi te pogledali v oči. Domnova iskrenost me je danes zelo razveselila in želel bi si še več takšnih fantov v naši telovadnici. Bravo Domen, upam da se bo tvojega klarineta, flavte in bobnov slišalo daleč naokoli.

Božični kič

2007-12-16T19:51:00.000+01:00

Tekmovanje se je tudi uradno začelo. Komu bo letos uspelo bolj nakičit svojo okolico in bivalni prostor. Tisti, ki bo zmagal bo dobil največje darilo od Dedka mraza (če verjame v njega). Ker Dedek mraz vidi vse, sigurno ne bo spregledal vsega sijočega kiča s katerim smo se obdali v veselem decembru.. In ker pri nas doma še vedno verjamemo v Božička, Dedeka mraza, Miklavža, Parkle, premierja in v vse njegove ministre, smo tudi mi nakičili 2m visko imitacijo drevesa. A ni lepo?

Je pa veseli december tudi razlog, da gremo ven na mraz in si popečemo ustnice na tako imenovanem kuhanem vinu, oz. obarvani vroči vodi, ki nima nobene druge funkcije kot te, da te med tem ko stojiš na mrazu in te zebe v noge, da ti je vsaj v roke toplo. V četrtek sem si tudi sam privoščil del tega decemberskega vzdušja in se odpravil v srce Ljubljane. Priznati moram, da sem si z veseljem privošli dva deci kuhanega vina, kot se pač spodobi za ta letni čas. Ko sem dobil kozarec vrele tekočine, si popekel prste in ustnice sem žalosten ugotovil, da so v obarvano tekočino pozabili dotočit vino. Čeprav sem se zavedal, da bi dodatek žlahtne kapljice napitek bistveno podražil in bi stal verjetno mnogo več kot le skromna 2€, sem si vseeno zaželel malo okusa po vinu. Še posebej zato, ker se je pijači reklo kuhano vino in ker je Ljubljana mesto trte in vina (pa čeprav je tista stara trta, ki je 400 let preživela med cigani na Mariborskem Lentu v Ljubljani kaj kmalu crknila).

Športnik Ljubljane 2007

2007-12-14T12:41:00.000+01:00

Zdaj mi pa naj nekdo razloži s svojimi besedami, po kakšnem ključu je lahko športnik, ki je bil na svetovnem prvenstvu 7, boljši od tistega ki je bil na svetovnem prvenstvu 2 in na evropskem prvenstvu 2. Aja po tistem rasističnem ključu, ki govori o tem da so rezultati belcev v atletiki več vredni kot rezultati črncev. A za druge barve polti tudi obstajajo posebni kriteriji? Če to ni rasizem, potem ne vem kaj je. In kako daleč seže ta rezerva, ki jo imajo atleti pred gimnastičarji? Če bi bil atlet 12 bi bil še vedno boljši od svetovnega prvaka? Al gre to še dalje? Do 20 mesta?

Moram priznati da me ta odnos (strokovne, ki to ni) javnosti do slovenskega športa že kr malo skrbi in kar bojim se, kaj se bo zgodilo na razglasitvi športnika Slovenije - po izboru DŠNS (drobni tisk se vse prevečkrat izpusti). Tako kot so lani zasrali sicer ne morejo več, ali pač? Po mojih izkušnjah namreč tudi 153 špornih novinarjev ni dovolj pametnih, da bi prepoznalo in ločilo dobrega športnika od najboljšega.

In potem se je opravičil...

2007-12-10T21:06:00.000+01:00

Ko se Janez opraviči za to, kar so počeli včasih (eni drugi, oni taslabi) Janezi... smeh!

Kakšna je razlika me cinizmom, ironijo in sarkazmom? V tem primeru je ni! Naš Janez je danes prekosil samega sebe

Vzmik

2007-12-05T12:48:00.000+01:00

Kak že? Iz vese v oporo z nogami naprej? Nič lažjega!

Narobe vozniki

2007-12-03T15:21:00.000+01:00

Kaj napelje voznika, da po avtocesti vozi v napačno smer?
"Joj, tu je bla pumpa jaz pa rabim čike" in v rikverc pa nazaj
"Joj šminka mi je padla skozi okno. Saj ni nobenega za mano, bom šla kr rikverc"
"Pizda, a je obvezna v levo al desno? Pa glih zaj sn moral po radiju šaltat! Eh, grem kr levo."
"Zdaj sem pa falila izvoz. Pa kaj se naj zdaj do Celja peljem, al kaj? Valda da bom obrnila, teh 5 km že nobenega ne bo..."

Škoda, da ne moremo vprašat tistega, ki se je danes peljal kontra...

Pred nekaj leti smo se vračali iz ene od neštetih tekem. Vozili smo po neskončnih avtocestah nekje na severu Nemčije. Jaz vozim, zadaj polni kombi otrok. Tripasovna cesta, na desni tovornjak, na sredini mi v kombiju, na levi ženska v Mercedesu, pred nami kakšnih 500m po prehitevalnem pasu še en avto. Vozi proti nam! Jaz hitro zabremzam in se razvrstim za tovornjak, Mercedes desno pred tovornjak, nasproti vozeč avto pa mimo nas po prehitevalnem pasu. Naredilo je samo sssssssss... Verjetno si je mislil: "Kaj danes vsi kreteni vozijo v napačno smer?" Nekaj km naprej vidim da se je ženska, ki je vozila Mercedes zaustavila ob cesti, prestrašena, brez polti, s čikom in telefonom v roki...

Ceste

2007-12-02T19:43:00.000+01:00

Čudim se DARSu da vztraja pri gradnji tunelov te vrste, da se ob lepem vremenu v njih nabira voda in cestišče postane drseče do te mere, da morajo omejiti hitrost prometa na 60km/h. Vozniki to z začudenjem spremljamo, ker se seveda ne spoznamo na gradnjo cest. Ne vem sicer kako jim to uspeva, moram pa reči da so pri tem zelo spretni. Verjetno so dovolj pogumni, da bodo nekega dne izdelali tunel v katerem bo padel tudi sneg izven smučarske sezone. S tem bo DARS dobrinesel velik delež k slovenskemu turizmu in državni zbor mu bo z veseljem odbri še nekaj miljonov € za izgradnjo dvonadstropnega mostu čez Gradaščico.

Na poti z Maribora je danes moje laično oko opazilo, da s tem ko vztrajajo pri slabi kvaliteti cestišča v bistvu doprinašajo k dobrim odnosom znotraj EU, saj s tem ko cesta razpade v rekordno kratkem času, dobi zaposlitev marsikateri slovak ali pa romun. Zdaj smo vsi ena velika družina in prav je da skrbimo drug za drugega.

Nabreknil mu je

2007-12-02T19:11:00.001+01:00

Izpah katerega koli sklepa je vsekakor zelo boleč. Ob izpahu sklepa se mišice in tetive nenormalno raztegnejo. Včasih celo do te mere, da se kaj strga. Še najmanj kar se bi zgodilo pa je, da bi nabreknil. Sklep namreč.

Sebastijanu želim hitro okrevanje.

Smučanje

2007-10-29T23:48:00.001+01:00

Ko je naše smučanje nekje spodaj, pod snegom, naši RTVjevci še vedno vztrajajo in pogumno prenašajo vse tekme svetovnega pokala. Mitja in Aljaž iz vsake tekme prineseta medaljo (včasih tudi Alen in Sašo) pa zaradi tega ne mislijo prenašat svetovnih pokalov po televiziji. Seveda je potem logično, da se bodo sponzorji lepili na tiste, ki jih kažejo po TVju. In ravno to nedeljo se je pokazala domišlija naših športnih urednikov. Med tem ko naši smučarji tavajo nekje zadaj za svetovnim vrhom, oni v pauzi med obema tekoma predvajajo stare posnetke, na katerih je zmagala Tina v prejšnjih sezonah. Včasih so predvajali risanke... ampak takrat so naši še znali smučat.

Thesalloniki

2007-10-29T23:31:00.000+01:00

Tekme v Grčiji so večinoma bolj kulinarične narave. To pomeni da so medalje (tudi) naročene ala card. Igre jugovzhodne Evrope za mlade do 18 so sicer potekale cel teden od 14. – 21.10, vendar je maloštevilna slovenska delegacija (bili smo samo štirje) prišla samo za štiri dni. Tekmovanja so bila v atletiki, plavanju, košarki, nogometu, tekwondoju in seveda gimnastiki. Naše MŠŠ in OKS niso bili najbolj navdušeni, da se Slovnija udeležuje takšnih tekmovanj, ker geografsko ne spadamo v to območje in ker bi naj bile te igre nekakšne naslednjice Balkanijade. V vsakem primeru dobili smo dovoljenje, da se tekme udeležimo na svoje stroške (torej stroške GZS) in smo šli. tekma je bila super, konkurenca ne najbolj močna, domačini so se trudili in izpeljali vse kot se spodobi.

Kot sodnik pa še nikoli nisem doživel takšne kuhinje. »Na katerem orodju lahko dobiš medaljo?« pravi Niko, glavni sodnik na tekmi, »veš, prav je da vsaka reprezentanca gre iz tega tekmovanja z medaljo. Nič ne skrbi bomo uredili«. Meni seveda ta način ni najbolj všeč. Saj je lepo, če dobiš medaljo ampak če imaš občutek da si je nisi zaslužil, ta medalja ni ravno dosti vredna. Žiga je bil v finalu 2. na parterju in tretji na preskoku, a je bil rezultat pošten in ni noben posredoval. So se pa med seboj »stepli« romuni in grki. Ker je bila večina sodnikov grkov, so seveda grki ekipno zmagali. Romunom to seveda ni bilo všeč (kar je logično, ker sojenje ni bilo pošteno) a sem jim razložil da če bi bila tekma v Bukarešti bi bilo vse skupaj zelo podobno, vendar bi zmagali oni. Namiga niso hoteli razumeti...

Poreč

2007-10-29T22:48:00.000+01:00

Tekma v Poreču vedno prav pride. Nekje proti koncu sezone, neobremenjeni z rezultatom, morje... Letos smo se solidno odrezali, vendar to niti ni tako pomembno. Po navadi na vsakem tekmovanju najdemo koga ki ga je treba zaradi takšnega ali drugačnega razloga krstit. Krščeni so tekmovalci (in tekmovalke), včasih pa tudi kdo od spremljevalcev.

Razlog je vedno, ko je kaj prvič. Prvič na mednarodni tekmi, prvič v reprezentanci, prvič medalja, prvič prvič...

Krstijo samo tisti, ki jim ta dogodek ni prvič.

Krsti se z udarcem po riti.

Moč udarca pa je odvisna od starosti in velikosti riti :) Do deklic in mlajših tekmovalcev smo načeloma prizanesljivi, do starejših (in glasnih) pa ponavadi neusmiljeni.

V Poreču je Grega prvič dobil medaljo na mednarodni tekmi. On spada v kategorijo tistih, do katerih smo neusmiljeni...

Fuzbal

2007-09-19T00:21:00.000+02:00

To pa ni hec. Fuzbal je fuzbal. In zdaj se je začela euro liga. To je ja najbol pomembna postranska stvar na svetu. He, he... Za mene pa res ne. Priznam, nimam pojma o fuzbalu. Pa saj igra sama po sebi ni slaba, ampak ko vidim vse tiste vzporedne stvari me mine do vsega. Novinarji so pametni, publika še bolj, fuzbaleri so bogati, navijači so krvavi pa pijani, na športnih stavnicah pa si manejo roke. Vse skupaj se mi zdi totalni kretenizem. Sorry ampak so stvari, ki jih ne morem sprejet takšne kot so. Pa saj ne da ne privoščim fuzbalerom gnarja, ali pa navijačem batin ampak vse skupaj je šlo malo predaleč.
In kljub vsemu jaz špilam fuzbal. Ampak ne takšen kjer se prešvicaš, ampak tisti interaktivni, po internetu, ko kupiš igralce, si sestaviš moštvo in potem čakaš kako bodo tvoji igralci igrali v naslednjem kolu. Glede na to, da še vedno velja da nimam pojma o fuzbalu je temu primerna tudi kvaliteta moje ekipe. Zmagali glih ne bomo, bomo pa zato sodelovali.

Denarne nagrade

2007-09-17T14:12:00.000+02:00

V sobotnem Delu komentira Vito, kako so v atletiki ubogi metalci zapostavljeni. Na mednarodnih mitingih namreč dobijo samo od 1500e do 3500€ štartnine. Torej prideš na tekmo, si trikrat vržeš kuglo na nogo, pobereš 1500€ (najmanj) in greš domov. Če pa zmagaš seveda dobiš še nagrado. Če uboge metalce primerjam z gimnastičarji, ki za zmago na svetovnem pokalu dobijo 750 švicarjev (470€) se mi res zasmilijo. V gimnastiki štartnine ni, kar pomeni, da tudi če si svetovni prvak, prideš na tekmo, plačaš stroške in če zmagaš dobiš še nekaj žepnine. BTW, če si 8 dobiš 50 CHF in če odšteješ še davek...

Ostrava - Finale II. dan

2007-09-15T21:11:00.000+02:00

Redko katera (ali sploh nobena) tekma svetovnega pokala se konča s tremi zlatimi medaljami. Sašo, Mitja in Alen so tokrat razturali. Vsi trije so zmagali, vsak na svojem orodju. Neverjetno, to je res nekaj posebnega, ali pa slovenska poezija, kot pravi Mitja. Ful sem vesel, da se je končno zgodilo nekaj takega. Konkurenca je res nekoliko slabša kot ponavadi, ampak zmaga je zmaga. V vsakem primeru je treba vajo najprej naredit. Če kiksneš ti slaba konkurenca nič ne pomaga. Rok in Žiga pa sta ponovila rezultate iz parterja. Na preskoku je bil Žiga 6., Rok pa 7. To pa pomeni da mi je Jovo dolžn dva pira :) Bravo fantje!

Med tem pa je Nastja preplezala tehnično zelo zahtevno, prvenstveno smer (verjetno jo bo poimenovala "Barbie") na Gospodarskem rastavišču in dosegla rekordno višino. Bravo Nastja.

Jaz sem pa danes prodal avto. Laguna mi (nam) je dobro služila celih 6 let, zdaj pa je počasi začela kašljat. Saj ne da je pri svojih 10. letih za na odpad ampak mogoče jo bo naslednji lastnik lažje motiviral, da doseže še naslednjih 200.000km. To da ne dela klima, ključavnica na prtljažniku, lučke na armaturki in da lučka za air bag ves čas gori, pa nobenemu ne povej, še posebej novemu lastniku ne. Sicer pa resnici na ljubo, za 1800€ si lahko kupiš en malo boljši bicikl, pa ne bo imel nobene lučke pa klime pa še gonit boš moral. Zdaj je čas za nakup novega. Glede na knjigo, ki jo berem, o našem prijatelju Janezu sem se odločil, da bom kupil malo večji družinski avto, ki ima tudi druge alternative. Glede na dejstva iz knjige, se bojim da mi bo še prav prišel. Nastji je všeč, ker ma noter bombe...

Ostrava - Finale I.dan

2007-09-14T19:10:00.000+02:00

Fantje so se spet izkazali. Sašo je na konju zmagal, Žiga je bil na parterju 6., Rok pa 7.

REZULTATI

Ostrava 2007

2007-09-13T23:03:00.002+02:00

Naši (Mitja, Alen, Sašo, Žiga, Rok) so med tem že spet na tekmi. Ker me ni tam vem samo to, da so oni tam jaz pa tu. Vem pa tudi to, da so fasali neka finala. Menda celo 8 (osem!)! Če ne verjameš pa poglej TUKAJ

(spet) Zlata vaja

2007-09-13T22:51:00.000+02:00

Pa spet neka zlata vaja. Kaj te je zaj to? Ja, če je zlata, je pač zlata. Vsekakor je vredna ogleda in po (ne samo) mojem mnenju, tudi najlepša vaja v tem trenutku. Zanimivo pa je da se komentatorki nekateri deli vaje niso preveč dopadli in je vmes celo s strahom omenjala ogromnega človeka, ki se ves čas pojavlja pred kamero.

poglej vajo:

STUTTGART 2007

Wild card & fair play

2007-09-13T12:03:00.000+02:00

Med tem ko mi nestrpno pričakujemo ali ima Aljaž kakšne možnosti, da po vseh teh uspešnih letih dobi možnost nastopanja na OI v Pekingu, je Bruno dobil nagrado za Fair Play. Mislim da se nam malo posmehujejo.

Finale po orodjih II. del

2007-09-11T13:57:00.000+02:00

40. svetovnega prvenstva je (končno) konec. Kako se je razpletla drama vejo že vsi.

Tokrat nisem sodil. Zdaj je za slovenske sodnike že kr značilno, da v finalih na svetovnem ali evropskem prvenstvu ne morejo sodit na bradlji in drogu. Komisije morajo bit namreč nevtralne.

Na preskoku je zmagal Blanik. Zelo mu privoščim. Njemu in njegovemu trenerju Andreju, ker sta fajn dečka. Dvojna sklonjena naprej in dvojna sklonjena cukahara. S takimi skoki se ni za šalit. Drugi je bil Popescu. Ti romuni zmeraj pokažejo da se da obrnit še za en obrat. Cukahara 1080 in premet stegnjena 900. Telo je stegnjeno bolj po romunsko, ampak doskok pa korekten. 3 in 4 sta bila severno korejca. Mala fanta, ki imata v nogah eksploziv. Odlični skoki vendar nekoliko nezanesljivi doskoki. Ukrajinci so zopet zviseli. Isajev je sicer dobro skočil ampak ne dovolj zanesljivo.

Potem pa tisto najbolj zanimivo. Mitja je šel na bradljo drugi. Vaja na pogled ni bila napačna, vendar je izurjeno sodniško oko lahko opazilo kr nekaj napak, ki se ponavadi Mitji ne dogajajo pogosto. Najprej toč nekoliko pod kotom, pa nezanesljiv prijem pri tippeltu, pa nekaj zvijanja pri soročnem obratu in na koncu še korak pri doskoku. Prepričani smo bili da ne bo dovolj. Potem pa so prišli ostali, ki se jim je vsem pokazala šansa za kolajno. Vsi so ga srali. Še najboljšo vajo sta naredila Fokin in korejc. Korejc je dobil isto oceno kot Mitja, Fokin pa mičkeno manjšo. Ampak to zgodbo že poznaš.
Aljaž je pa imel malo smole. Predvsem v tem smislu, da je opravil svojo vajo fantastično, pa vseeno ni bil kos Fabiju, ki je še 4. zapored na tem SP dobil oceno višjo kot 16,00. Pač smola kajčeš. Tretji je bil Mizutori (spet). Žal mi je za Zonderlanda, ki je super naredil kombinacijo Kovač - Kolman.

Ampak to so zdaj že stare novice. Zdaj se že oba vozita z Mercedesom.

To je kot tista zgodba ko sta bila Skoraj in Komaj, ko Skoraj ni zajca ujel komaj pa ga je. Mitja je komaj zmagal Aljaž pa skoraj. Ampak svaka čast obema!

Zmaga

2007-09-09T16:17:00.001+02:00

Solze. Veselje. Sreca. Pivo. Peking....

Slovenija : Nemčija - 7:3

2007-09-08T23:59:00.000+02:00

Ja, gimnastika res ni vse. Tako smo pošteno nabrisali švabe v najbol pomembnem športu na svetu. Sicer je res, da so bili oni domačini, ampak ko gre za fuzbal smo mi čefuri bolši! Žal je bil fotoreporter že malo fajhtn, pa je naredo samo eno sliko iz prizoirišča.

Mercedes Benz

2007-09-08T23:53:00.000+02:00

Več krat sem že bil v Stuttgartu ampak tokrat mi je prvič uspelo obiskat Mercedesov muzej. Firma je veliiiiiika, ni kaj. Zgodovino imajo močnejšo kot Američani. Denarja imajo dovolj in muzej je ogleda vreden. Priporočam.

Finale po orodjih I. del

2007-09-08T23:51:00.000+02:00

Prvi del je tisti kjer ne nastopajo slovenci.

Spet sem sodil kroge. Pa dobro a moram res vse sodit?

Po vrsti!

Na parterju je zmagal Hypolito. Moj favorit. Če je na svetu kaj pravice potem mora bit on svetovni prvak na parterju. Sicer pa ne ge zanemarit Deferja. Svetovno znan đanki, ki se vedno najde ob pravem trenutku na pravem mestu. Ljubljančanke se ga dobro spomnijo iz svetovnega pokala leta 2000. Dvakrat je bil olimpijski prvak na preskoku (po naklučju, ker je obakrat hotel bit olimpijski prvak na parterju). Po spletu okoliščin je dvakrat zmagal preskok. Drugič, v Atenah, so ga , po preverjenih podatkih, ob treh zjutraj prinesli v hotel (ker je bil tako omamljen, ampak tokrat verjetno od alkohola, drugače bi ga dobili na THCju), še isti dan pa je zmagal. No tukaj v Stuttgartu je bil drugi. Ampak glede na to da se je vzel od nevem kod je ta medalja zlata vredna. Tretji je bil Mizutori. Ni slabo, ampak nič nenavadnega.

Na konju se je bila bitka med Berkijem in Xiao Quinom. Če bi berki zmagal bi šel na olimpijado, če bi pa Xiao bi pa zmagal boljši. Berki ima sicer višjo izhodiščno, vendar izvedba... Tu pa ni primerjave. Xiao je klasa za sebe. Če on naredi vajo in ne zamaga, ni pravice. In je zmagal. Ampak malo mu je pomagala sreča, ker je Berki pred seskokom naredil napako in je naredil C seskok. 0,4 nižja izhodiščna ocena in ...adijo. Tretji je bil Smith. Večina jih pravi, da ne bi smel dobit medalje. Ampak če boljše razmisliš bi potem bil tretji Yang Wei. Bleeek! Boljše da gre medalja v Anglijo.

Na krogih je zmagal spet kitajc. Drugi je bil Van Gelder in tretji Jovčev. Večina se je strinjala z razvrstitvijo, nekateri pa so bili mnenja, da bi moral zmagat Van Gelder. Glede na to, da sem jaz sodil na krogih sem imel tudi jaz malo besede pri končni razvrstitvi. Van Gelder je bil sicer suveren vendar ga je kitajc pri marsičem prekašal. Še najbolj pri Jonasonu in seskoku. Napak ki so jih očitali kitajcu, se iz mojega sodniškega mesta niso videle. Sorry! Amapk sodimo to kaj vidimo. Vseeno se večina strinja da je bilo pošteno. Van Gelder pa ne gre na olimpijado. Jebi ga!

Tako so se sprostila še tri mesta mnogobojcev, ki so se tepli za Peking.

Finale mnogoboja - dečki

2007-09-07T17:10:00.001+02:00

Evo, še ena tekma je fertik. Tudi tokrat je bilo zanimivo in glasno od začetka pa do konca tekme. Seveda je vso konkurenco deklasiral Yang Wei, čeprav je padel z droga, je še vedno zamagal za eno piko. Drugi je bil Fabi. Začel ja na parterju in potem njegova najslabša orodja konj in krogi. To ga je postavilo na konec razpredelnice. Po tem pa je seveda v svojem slogu brezkompromisno tekmoval do konca in na drogu naredil spet tako vajo da samo gledaš. Čeprav je bi Fabi pred tretjim (Mizutori) za več kot pol pike pa vseeno ni bilo tako lahko. Po petem orodju so bili v razponu 0,5 točke Fabi, Mizutori, Tomita, Martinez, Hampton, Koczi. Fabi je dobil 16 pik in je bil najboljši, Mizutori je dobil kakih 14 pa pol na drogu in je bil tretji. Od zadaj sta pa zelo blizu ostala Američan in španec. Tomita je bil današnje negativno presenečenje. Že na parterju je naredil dve veliki napaki in enkrat celo padel. Potem je padel z konja in se na koncu še vedno boril za medaljo. Ampak ko ma hudič mlade... padel je tudi z droga. Smolo je mel še Deviatovski, ki je zaradi poškodovane noge po padcu z bradlje odstopil.

Jaz sem sodil na krogih. Tu je šele ena zmeda. Tekmovalci ti dajo toliko možnosti za odbitke da ne veš kje bi začel. Zato so tudi nekoliko bolj narazen odbitki posameznih sodnikov. Položaj s katerega gledaš na kroge je definitivno najslabši v dvorani. Če bi me postavili v zadnji kotiček na zadnji sedež na najvišji tribuni, bi sigurno videl več in boljše. Ampak jebi ga, zdaj se je lahko izgovarjat. Jaz sem tudi nekajkrat odletel pošteno ven (včasih zgoraj, večinoma pa spodaj). Med njimi sem pošteno posekal Fabija, ki je naredil, po mojem okusu, najslabšo vajo na tekmi. Ampak Adrian me tokrat ni prišel nič obiskat. Na sestanku pred tekmo pa tudi nič ni omenil moje včerajšnje nežnosti...
Rezultati so tam kot vedno! TUKAJ

Navijači

Finale ekip – dečki

2007-09-07T12:08:00.000+02:00

Podelili so prve komplete medalj tudi za dečke. Sicer so ob himni zmagovalci dobili le rože, ker je podelitev plehnatih priznanj pol ure kasneje na osrednjem trgu v Stuttgartu. Po pričakovanju so zmagali kitajci, drugi so bili (tudi po pričakovanju) japonci tretji pa nemci. Do zadnje menjave so bili sicer zelo skupaj z nemci še američani in rusi. V zadnji menjavi so bili rusi na konju, nemci in američani pa na parterju. Pritisk publike je bil strašen. Dvorana je kr pokala. Američani so dobro odtelovadili med tem ko so rusi veselo delali napake. Že po prvem tekmovalcu je bilo jasno da nimajo šanse za kolajno. Nemci so bili spet kot roboti. Ko je brez napake naredil vajo še Hambi, je v dvorani zavreščalo. Jasno je bilo da so tretji medalisti nemci. Mislim, da je vrstni red zaslužen. Se je pa s tem SP končala prevlada držva bivše Sovjetske zveze. Rusi so bili ekipno 7, belorusi 12 in ukrajinci 13. Tudi final imajo bolj malo.Rusi imajo eno finale na krogih (Safoškin), ukrajinci in belorusi pa nobenega! Le kako se bojo pobrali?

Danes sem sodil na konju. Sojenje je bilo sicer OK, sem pa pri oceni Artemova odletel za 0,3 navzgor. Takoj je priletel k meni Adrian in mi začel (sicer prijazno) težit, da sem prenežen. Ker seveda nisem bil prenežen ampak sem dal takšno oceno, kot se mi je zdela prava, sem mu pokazal moje zapiske na katerih je bila zapisana cela vaja z odbitki in mu rekel naj mi pove kje sem ga vsekal. Še enkrat je rekel: »ne bodi tako nežen« in odšel. Ker so vsi ostali sodniki odbili 0,3 več od mene sem sosednjega sodnika vprašal kje je on dobil takšen odbitek, pa mi je rekel da je odbil 0,3 ker je Artemov med helikopterji udaril v konja. Takoj mi je bilo jasno od kod razlika, ker jaz pač iz mojega položaja tega nisem videl. Najbolj me je razjezilo to, da je Adrian priletel z obtožbo, da sem prenežen (kar drugače pomeni da sodim v dobro nekoga) še preden se je prepričal v čem je štos. Napaka je sicer bila res moja, vendar je malo druge sorte, kot pa če bi namerno delil lepe ocene. Na tekmi pa ne izgleda lepo, če ti med sojenjem pride Adrian kazat mišice in ti solit pamet kako naj sodiš. Lahko bi me sicer poklical Enriqe, ki je glavni za konja in okaral kakšne ocene dajem, ne pa da se kurči oni bizgec in se napenja pred vsemi. Jutri bo na sodniškem sestanku ziher kaj omenil, amapk potem mu bom jaz povedal, da sem jaz nežen samo z mojo Simono, s fanti pa naj bo nežen sam, če mu to odgovarja.

REZULTATI

Kvalifikacije – dečki

2007-09-05T20:51:00.000+02:00

Včeraj so se končale dvodnevne kvalifikacije za fante. Spet se je pokazalo, da zadnje SP v olimpijskem ciklusu prinesejo marsikaj zanimivega. Na žalost je zanivo tekmovanje naredilo tudi to, da je bilo ogromno poškodb. Že na treningih pred tekmovanjem se je poškodoval Shefeld (zlomil si je obe nogi pod kolenom, ko je delal dvojni stegnjeni twist), pa en japonec si je zlomil roko, pa Dragulesco ima zlomljeno vretence pa še mogoče kdo, pa sploh ne vemo. Prvi turnus se je že začel razburljivo, ko sta se na preskoku v prvi menjavi fentala dva rusa. Krukov si je pri premet dvojni poškodoval koleno (kasneje se je izkazalo da ima poškodovan miniskus) in pa Gologutskov, ki si je pri premet dvojni 180 poškodoval gleženj. Ocene so imeli porazne. Ker se vsaki ekipi (še posebej ruski) gre za uvrstitev na OI, so fantje dali vse od sebe in tekmovali do konca. Krukov ni mogel hodit, pa je vseeno šel na bradljo in naredil celo vajo, s seskokom vred. Izraza na obrazu pri doskoku ne bom nikoli pozabil. Dobil je oceno 16.00! Iz podija so ga skoraj odnesli. Prepričani smo bili, da je za njega tekme konec, ko smo videli da si na roke daje paščke za drog. Neverjetno, še na drogu je naredil super vajo in dober doskok. Na parterju pa seveda ni mogel tekmovat, zato so imeli rusi samo še štiri tekmovalce na parterju, med njimi enega z zvitim gležnjem. Če bi nastopili samo trije bi pomenilo konec možnosti za olimpijado. Zato je Gologutskov naredil (odšepal) eno pastirsko vajo in za njo dobil oceno nekaj čez 11 pik. Krukov je nato naredil še eno fantastično vajo na konju in na koncu kiksnil seskok. Po tem ko so trije japonci padli iz konja, so rusi zaostajali samo še 7 pik. Neverjetno, ampak na koncu je bilo vseeno dovolj ne samo za olimpijado, ampak tudi za finale ekip.

V prvi menjavi se je polomil še en Uzbekistanc, ki je na bradlji doskočil dvojno naprej na stegnjena kolena. Odnesli so ga iz podija. Takoj za njim je Fokin naredil prfektno vajo in dobil oceno 16,125.

Kitajci so po pričakovanjih razturali. Izhodiščne ocene so imeli tako visoke, da jim je bilo težko sledit. Na bradlji imajo povprečje 4 ocen 16,00! Razturali pa so tudi japonci in med prvimi trtremi v mnogoboju sta Tomita in Mizutori. Zraven je še Yang Wei, ki je bil svetovni prvak že leta 2001. Takrat je bil star 16 ali 17 let! Po tem je takma potekala brez velikih presenečenj, do našega turnusa, ko sta Mitja in Aljaž pokazala zobe na svojih orodjih. V našem turnusu so se pa slabo izkazali Ukrajinci. Na koncu 7 turnusa so bili 10. Kar je pomenilo, da jih v zadnjem turnusu lahko prehitita še največ dve ekipi. Čakali pa so še Korejci, Nemci in Španci. Za korejce smo vedeli da jih bodo raztrgali, nemci in španci pa so bili še uganka. Ko so vstopili neci se je dvorana kr zatresla. 8500 ljudi je navijalo kot na fuzbal tekmi. Nemci so se zgleda dobro pripravljali za domače SP in so odtekmovali kot roboti. Na koncu so bili ekipno 3! Hambuchen pa je na drogu prehitel Aljaža, ki si je do takrat delil prvo mesto z Zonderlandom, za pol pike. Izkazali so se še španci, ki so tudi celo tekmo odtelovadili brez napake, vključno z Deferjem, ki je tekmoval tudi na bradlji in drogu, ni pa skakal dveh skokov na preskoku. Ukrajinci so bili na koncu 13. Tako se ne bodo mogli udeležit olipijade z ekipo, ampak samo z dvema tekmovalcema. V sedmem turnusu smo na bradlji pričakovali tudi dober nastop Tsolakidisa, pa se je po treh elementih skoraj ubil. Najprej je naredil sklopko v premah, potem pa pri toču tri korake naprej pa tri nazaj pa malo zvijanja, potem pa bi moral naredit diamidova iz lahti pa mu je zdrsnilo (ali pa se je zgodilo kaj drugega) in ko je imel noge že nad glavo in se je začel obračat se je po levi roki malo peljal po lestvini in kabuuum. Konec.

Bilo je še kr nekaj dobrih vaj, ki so vredne ogleda in vsega spoštovanja. Na parterju seveda Hypolito pa japonec, kitajec in korejec, neverjetno. Na konju Xiao Quin in pa seveda Artemov, ki ima najbolj atraktivno vajo od vseh. Na krogih so bili fantastični kitajec, Jovčev in Van Gelder, na bradlji Mitja, na drogu Zonderland (Kovač –Kolman) in seveda Aljaž in Hambuchen.

Mitja je pravi balzam za oči. Po tem ko gledaš dva dni vaje ki so več ali manj pacaste, razlikujejo pa se po tem kdo ima višje izhodišče, si na Mitji oči kr malo spočijejo. Tako bi morala izgledat gimnastika. V tem je poanta! Aljaž je spet pokazal da je na drogu pravi virtuoz. Glede na ostale ga razlikuje najbolj to, da se on zna obračat na eni roki in da zna zaključevat elemente v stojo. In to sodniki najbolj cenijo.

Alen je začek na krogih. Vaja sicer ni bila slaba, se je pa pri razovni na stegnjene roke malo preveč sklonil in so mu jo šteli kot špičaka, niso mu pa šteli naslednjega špičaka, ki ga je naredil. Na preskoku je skočil kot profesor. Na bradlji je malo slabo začel, ampak smo mu dali lepo oceno. Na drogu je malo pokrčil noge pri stadlerju v ribalkota ostalo pa je bilo OK. na parterjuje na koncu padel dvojno skrčeno. Na konju pa je naredil C seskok. Pravzaprav mu je malo zmanjkalo do uvrstitve na OI. Dovolj bi bilo dobit že 86,8 točke in bi bil danes že not. Žal se ni vse poklopilo in je med mnogobojci brez ekipe na 20 mestu.

Za olimpijado imamo še dve železi v ognju. Bomo videli kaj bo v nedeljo.

Hura, šola se je začela

2007-09-05T20:46:00.001+02:00

Začetek septembra, konec počitnic, začetek novega šolskega leta. Med tem, ko se mi v Stuttgartu borimo kot levi za medalje, se je za moji dve šoloobvezni deklici začelo šolsko leto. Sicer je mlajša bolj navdušena kot satrejša, ampak vseeno bosta obe pridno hodili v šolo do konca junija. Žal me spet ni bilo zraven, ko se je zgodil prelomni trenutek in me je spet zamenjala starejša šoloobvezna deklica. Mlajša je sicer navdušena (upam, da jo bo še dolgo držalo) nad novo institucijo, starejšo pa navdušenje že malo popušča. Upam, da se bo mlajša ravnala po starejši (in ne po meni) in da bo šolo resno jemala.

Kvalifikacije – deklice

2007-09-02T22:30:00.000+02:00

Naše punce so se danes solidno izkazale. Tekmovanje v zadnjem 10. turnusu je začela Carmen na parterju. Vajo je opravila brez večjih napak in prejela oceno okrog 12.8. Za njo je bila na vrsti Adela in opravila zelo solidno vajo vendar je dajala občutek, da se ji nekoliko tresejo kolena. Adelo sem videl opravit vajo že mnogo lepše, bolj sproščeno in bolj tekoče. Ocena 13,2 (približno). Na preskoku je Adela skočila stegnjen Yurchenko. Nizek naskok in slab doskok in ocena 12,8. Carmen je opravila dva dosti boljša skoka (premet sklonjeno in stegnjeno cukaharo) in dobila povprečno oceno 13,1. Na Bradlji pa deklicam ni šlo najboljše. Adela je po Jegerju v prekolebu pokrčila noge malo jo je zaneslo in pri naslednjem elementu padla. Do konca je vajo naredila brez velikih napak, vključno s seskokom. Ocena? Sitnica! 12 in drobiž. Carmen je že začela bolj nesigurno, potem pa je padla Jegera, na nizki lestvini podrsala po tleh in končala s seskokom – na vseh 4. Ocena 9,025. Saša stopnjuje slabe nastope na bradlji. Če bi imeli še eno tekmovalko na bradliji bi verjetno dobila oceno okrog 5 pik. Najprej je naredila naletni Jeger (z nogami je prej prijela lestvino kot z rokami), potem je iz spodnje lestvine seskočila, na koncu pa naredila stegnjeno salto. 9,65. Ocena je lepa, samo pravilnik je falila :( Za Carmen se gred končala brez padca. Vaja je bila lepa in dobila je oceno 13,525. Adela je padla pri obratu na eni nogi. Drgače pa kr kul. Ocena približno 13 pa pol.

Rezultate pa najdeš TUKAJ

Ja kaj pa vem, meni se zdi da so punce več pričakovale, predvsem Adela in Saša. Carmen pa, semi zdi, da je bla ful dobra.ž

Pa Carmen ma danes rostni dan. Kaka čaga bo...

Otvoritev in alarm

2007-09-02T19:23:00.000+02:00

Zaključil se je prvi tekmovalni dan. Vrhunec dneva pa je bila otvoritev v zelo lepi Porshe areni. Dvorana je bila, po pričakovanju, polna. Prireditev je bila enkratna, popestrili pa so jo artisti iz Circue du solei. Zanimive točke, ki so se prepletale ena v drugo, kombinacija plesa, gimnastike in opere. Neverjetni artisti, ki navdušujejo publiko in polnijo dvorane po vsem svetu. Vsa glasba je bila v živo. Kljub zelo lepi in za moj okus zelo kvalitetni predstavi pa močno dvomim da so uspeli porabiti za otvoritveno slovesnost toliko denarja, kot mi na Ep v Ljubljani. Na tem področju jih sigurno še vedno prekašamo.

Zvečer (ali za nekatere že ponoči) ob 23.18 pa nas je v hotelu presenetil alarm. Z Edijem nisva bila popoloma prpričana ali tuli na hodniku ali je to del efektov v filmu. Ko se po nekaj minutah nevzdržnega tuljenja odločim, da grem na recepcijo javit da nam v 7 (najvišjem) nadstropju alarm para možgane, stečem na stopnišče (v dvigalo raje nisem šel), ugotovim da tuli po celem hotelu. Med tem gre Edi pogledat k fantom in se odločimo, da gremo vseeno ven, kaj pa če se res kaj dogaja. Vzememo najnujnejše stvari (potne liste, denar, računalnik in cigarete) in stečemo po stopnicah. Ko pridem ven opazimo, da kakšna polovica ljudi iz hotela že zunaj, druga polovica pa začudeno gleda skozi okno. Alarm še vedno tuli. Štirje gasilski tovornjaki so tudi pripravljeni, akcija pa se še kr ni začela. Naenkrat alarm vgasne, gasilci se odpeljejo, v lobiju pa nastane pred dvigalom velika gneča. Zato smo se odločili da gremo raje... na pivo.

Če bi šlo zares se ne bi čudil, če ljudje ostali ujeti v plamenih, ker jih večina alarma sploh ni jemala resno in so raje ostali v postelji. Kaj hočeš, vsak ima svoje prioritete.

V mestu

2007-09-01T15:47:00.000+02:00

Stuttgart živi za svetovno prvenstvo. Mesto je polno ljudi, postavili so odre, prodajajo majice, predstavljajo gimnastiko. Ni kaj, nemci zanjo prodajat. Menda so prodali že 60000 kart za tekmovanja, ki bodo tajala cel teden. Razglasitev rezultatov bo menda v centru mesta pred 30000 ljudmi. To je marketing, jebenti!

Uradni trening - drugi dan

2007-08-31T18:16:00.000+02:00

Po uradnem treningu so naši fantje zadovoljni. Alen je do konja vse vaje opravil OK. Na preskoku se je sicer vsedel ampak to je bolj posledica tega, da se boji doskočit kot pa slabega skoka. Na parterju je naredil vse elemente in kombinacije, ni pa naredil cele vaje. Konj je pa kar precej rital. O Mitkotu in Aljažu pa ni kaj dosti za napisat... poglej video

V nedeljo so navrsti naše babnice. Bomo navijali!

Zdaj smo pa dva dni fraj. Upam, da bom naslednjič imel še kaj drugega za napisat kot pa o gimnastiki.

Alen

Mitja

Aljaž

Organizatorji so si zamislili tudi veliko otroško igrišče ki ima ne samo gimnastično ampak nasploh športno tematiko.

Uradni trening

2007-08-31T12:23:00.000+02:00

Prvi dan treningov na podiju je za nami. Sicer je res da nisem vsega videl, ampak tiste taglavne pa sem si že pogledal. Japonci niso pokazali nič novega. Na treningu niso izvajali celih vaj ampak mislim, da bodo na tekmi trgali. Čeprav se jim je poškodoval eden od tekmovalcev že v ponedeljek. Ja, in poškodoval se je tudi Kyle Shefield iz Kanade. Na treningu v ponedeljek zjutraj je skočil dvojni stegnjeni twist in si zlomil obe nogi pod kolenom. Smola, sem je prišel verjetno z namenom, da dobi medaljo. V prvem turnusu so bili tudi rusi, ki so kot ponavadi delali vseživo, vendar pa mislim, da proti kitajcem in japoncem nimajo šanse. Kitajci so spet pokazali da z njimi ne bo heca. Na bradlji so naredili vaje z izhodiščnimi ocenami: 5,9; 6,3; 6,5; 7,0; 7,0 in 7,1. Tisti z 5,9 je verjetno rezerva ker jih lahko nastopa samo 5. Na drogu so tudi imeli vsi izhodiščne ocene nad 6. Na parterju tudi, eden pa se je vrgel na čebulo pri salti v preval. Je pa zato ful dobro naredil vajo Hypolito. Mislim da bi moral zmagata. Izhodiščno oceno ima 6,8. Ampak bomo videli kaj bo naredo Dragulesco.

Danes je še drugi del podijum treninga. Ob 16.00 so na vrsti naši.

Hypolito

SP Stuttgart 2007

2007-08-30T12:42:00.001+02:00

Če se ne motim sem v eni od prejšnjih objav napisal, da se nam na poti domov pogosto zgodi kaj nepredvidljivega. No, tokrat se je začelo že na poti na tekmovanje.

Zjutraj ob 5.00 nas je začel pobirat Edi. Najprej Alena, potem mene, pa Mitkota in na koncu še Maseratija. Ker zjutraj ni pretirane gužve, smo bili okoli 6 ure že mimo cestninske postaje na poti na Gorenjsko. Edi pravi, da se bomo še ustavili na bencinski na Karavankah, kjer bo natankal in kupil vinjeto za Avstrijo in če bo odprta gostilna pa spijemo še kavo. Časa imamo tako ali tako dovolj, saj moramo biti v Stuttgartu šele ob 14.00, takrat ko se meni začne sodniški sestanek. Jaz sem bil mnenja, da nam ni treba tankat, ker je bil tako ali tako še v Ljubljani poln tank, do tja pa na ne bomo porabili več kot 5 litrov nafte. Edi se seveda ne pusti prepričat in natoči 5,5l nafte. Gostilna je bila zaprta, pa smo šibali naprej ter se nekje v Avstriji ustavili na eni hitri kavici. Čeprav je celo pot deževalo je vožnja potekala razmeroma gladko, to je 130 – 150 km/h kar je dovolj da smo ob 12.00 v Stuttgartu. V to smo bili prpričani vse do Munchna, ko smo se ustavili v koloni in se kakšne pol ure sploh nismo premaknili. Takrat nam je pa takoj postalo jasno da do cilja ne bomo prišli po planu. Zakaj je tako pomembno, da na sestanek prideš pravočasno pa bom razložil takoj. Leta 2001 je na Svetovnem prvenstvu v Gentu na sestanek zamudil Radko (hrvaški sodnik). Zamudil je iz podobnih razlogov, kot sem zamujal jaz. Zamudil pa je toliko, da ko je na začetku sestanka Adrian začel klicati sodnik,e da pribeleži prisotnost, ga še ni bilo, prišel pa je preden so bili vsi sodniki poklicani do konca. Žal je zamudil svoje ime in ni rekel usodni da. To ga je stalo sojenja na prvenstvu. Adrian nima milosti. To je verjetno zaradi svetovno znane romunske natančnosti. Seveda sem se tega primera takoj spomnil in sem poklical Severina naj vsaj proba opravičit mojo zamudo zaradi prometa na cesti. Mogoče pa je v teh 6 letih Adrianu že kaj zraslo srce. Seveda sem se motil. »To ni moj problem« je rekel Adrian »če ga ne bo na sestanku, pač ne bo sodil«. Edi je seveda dal vse od sebe ampak po zraku pač ni šlo. Do Stuttgarta je bilo se kaksnih 210 km, mi pa smo se vozili 40 – 100 km/h. Vmes sem še poklical Mičota, če mi lahko uredi začasno akreditacijo. Če sem hotel prit na sestanek sem seveda potreboval akreditacijo. To pa pomeni: čakanje v vrsti, izponjevanje formularjev, popis potnega lista, zavarovanje, slikanje, podpisovanje, izdelava akreditacije, plastificiranje. Rekord čakanja na akreditacijo je iz leta 1999 (Univerziada Palma de Malorca) – 7 (dolgih) ur v akreditacijskem centru na letališču... Mičo začasne akreditacije ni mogel dobit, je pa poskrbel za to, da ko bom prišel ne bom rabil čakat v vrsti, ampak bo že vse urejeno, oz. bomo uredili kasneje. Pojavil pa se je še en problem. Ko bomo prišli v Stuttgart bo treba po najkrajši in najhitrejši poti v dvorano. Mičotova pot čez center se mi ni zdela najhitrejše, zato sem poklical Toneta (alias dedi Ana), ki sicer živi v Stuttgartu ampak je bil trenutno v Sloveniji. Seveda mi je takoj razložil najhitrejšo in najkrajšo pot, ki se je kasneje izkazala za zelo uporabno saj nam je prihranila vsaj 1 uro vožnje. Po vsej kalvariji in smrtno nevarni polžji vožnji smo prišli pred dvorano ob 13.52. Tam me je čakal Mičo, me odpeljal v akreditacijski centrer, kjer sem dobesedno preletel vse formalnosti in ob 13.58 sem (že) bil na sestanku. Tam so seveda že vsi vedeli za moje težave, ker jim je Severin ves zaskrbljen vse razložil. Seveda sem bil deležen veliko čestitk in nasmehov, tudi od Adriana..

Ja, pa bencina nam je ostalo samo še za 20km. To pomeni, da nam je tistih 5,5 litrov iz Slovenije prekleto prav prišlo.

Zdaj bi bilo najbolj na mestu, če bi rekel: Drugič bomo pa prej štartali.

Bomo vraga...

Spet domov

2007-08-24T18:25:00.000+02:00

Pot domov je vsakič drugačna. Od odhoda na tekmovanje se razlikuje predvsem v tem, da se domov vračamo utrujeni, vsega naveličani, lačni domače hrane, domačega zraka ter veselja domačih. Včasih se na poti nazaj kaj zakomplicira (kot naprimer takrat, ko smo se vračali iz Čila), včasih smo veseli zaradi rezultata, včasih pa žalostni zaradi istega, včasih smo utrujeni zaradi tekme, včasih pa zaradi banketa. Tokrat je bilo tekmovanje posebno že zaradi tega, ker nas je skupaj potovalo kakšnih 35. Skupaj smo potovali iz Bangkoka v Dubaj in iz Dubaja v Munhen. Iz Munhna do Ljubljane smo potovali ločeno v dveh skupinah.

Kje se je zakompliciralo? Pri meni seveda. Ko smo se v Bangkoku čekirali, so vsem skupaj pobrali potne liste in letalske karte in so nam vsem skupaj tudi vrnili. Težava pa je bila pri tem, da meni v bording pas niso vstavili letalskih kart. V Bangkoku so me brez težav spustili na letalo, v Dubaju pa niso bili nad tem tako navdušeni. Na koncu, po dolgem prepričevanju sem imel jaz močnejše argumente ($53.00) in so me le spustili na letalo. V Nemčiji pa niso bili najbolj zadovoljni z potnikom, ki nima letalske karte. Tako sem ostal v Munhnu, čeprav bi se moral vrnit s prvo skupino, in sem se po ureditvi letalskih kart pri Emiratih vrnil z drugo skupino potnikov. Še sreča, da so bili pri Lufthansi in Emiratih tako prijazni in da sem jaz imel toliko časa, da sem potrpežljivo čakal da se stvari uredijo.

No končno sem le prišel v Ljubljano in zelo veselo sta me pričakali Nastja in Simona in vsi smo bil hepi ever after...

Kaj vse se je dogajalo pa lahko prebereš tudi TUKAJ

Zmaga

2007-08-13T21:27:00.000+02:00

Pravijo da nič ni vredno več kot zmaga... Pravijo še marsikaj drugega. V vsakem primeru: Sašo je včeraj zmagal in zmaga je bila sladka. Po vsem tem času si jo je Sašo res zaslužil. Vajo je naredil od začetka do konca vendar je bilo kar nekaj napak. Začel je dobro, element Shon je naredil odlično potem pa se je malo zaguncal pri rusu na enem ročaju in so mu noge nekoliko pobegnile. Zaradi tega se je lovil tudi pri šteklijih. Naprej še kr normalno vse do seskoka kjer za malenkost zastal. Ampak glede na toda so ostali imeli bistveno slabše izvedbe in pa so jim vseeno priznali vse elemente smo vedeli da tukaj ne bi smelo biti težav, čeprav so bili v kvalifikacijah in finalih mnogoboja zelo strikni in so hitro posekali vse, ki so se le malo ustavili pri seskoku. Ocena 15,250 je pokazala za je bil Sašo za pol pike boljši od vseh ostalih.

Nimam več kaj komentirat. To je prva zlata medalja za gimnastiko na Univerziadah in zato je še toliko več vredna. Veselje!

Sara je bila kakšno uro kasneje druga v enem od slogov na nevemkoliko metrov!
Luštna punca, ne?

Finala mnogoboja

2007-08-11T19:11:00.000+02:00

Danes je za nami prvi dan final. Carmen se je trudila popoldan, Alen pa zvečer. Carmen je bila kr dobra in je razen na bradlji večinoma vse naredila tako kot treba. Alen je imel težek dan in mu ni šlo najbolje. Po ogrevanju mu je tik pred vstopom v dvorano nekaj preskočilo v kolenu in naenkrat niti hoditi več ni mogel. Potem ko sta mu na vse pretege pomagala Maserati in Doktor se je le v kolenu spet nekaj odskočilo in v trenutku je bilo vse OK. Tekmo je začel na krogih in vajo kr solidno opravil. Na preskoku je super skočil premet dvojno ampak ga je pri doskoku vrglo naprej. Na bradlji mu je pri naoporu spredaj zdrsnilo in je padel. Na drogu je naredil slabšo vajo kot včeraj, dobil pa je za pol desetinke višjo oceno. Ni povezal dveh tkačevov pa zvink tudi ni naredo tak dobro kot včeraj. Ocena je bila samo dokaz da so ga včeraj res posekali. Na parterju je naredo več al manj štalo. Po parterju pa mu je spet nekaj počilo v kolenu a sedaj ni hotelo spustit. Konja je začel dobro ampak je po dveh tretinah padel. Na koncu je bilo vse skupaj bolj slabo ampak Alen se je trudil in dal vse od sebe, malo ga je izdala utrujenost in bolečine v kolenu. Zdaj samo upamo da bo bolečina kmalu spustila in da bo kmalu spet lahko treniral.

Jutri ima finala še Sašo. Na konju se je uvrstil v finale s prvo ceno. Bomo videli kaj se bo zgodilo.

Kvalifikacije

2007-08-11T09:45:00.000+02:00

Prvi tekmovalni dan je za nami. Pravzaprav je drugi, ker je dan pred nami tekmovala že Carmen. Tekmovanj v praznih dvoranah smo sicer navajeni, ampak tokrat pa je bilo prazno (PRAZNO). Še sreča da so nas prišli bodrit naši kolegi iz SUSE ker drugače ne bi bilo v dvorani nikogar razen tekmovalcev, trenerjev in sodnikov.

Tekmo smo dobro začeli. Na bradlji so vsi štirje odtelovadili solidno, brez večjih napak, Alen pa celo dovolj dobro, da je za finale 3 rezerva. Drog je naša rak rana že dalj časa in tudi tokrat ni bilo drugače. Ampak! Fantje so se borili kot levi, tokrat samo trije, in odpičli svoje vaje tako kot je treba. Alen je bil seveda najboljši. Ima namreč najvišjo izhodiščno oceno od vseh tekmovalcev. Vajo je do seskoka izvedel brez večje napake, pri seskoku pa je malo pokrčil noge in naredil korak. Vaja je bila nasplošno zelo dobra, sodniki pa so bili malo preveč kritični. Končna ocena je bila 14,35 in le desetinka je zmanjkala do final. Smola pač. Dovolj bi bilo, če ne bi tekmovali v prvem turnusu ali če ne bi madžarski sodnik odpičo takšne nizke ocene. Na parterju smo pa že začeli malo kiksat. Robijeva vaja je bila malo predolga, vmes pa neuspele japonske stoje in na koncu padec pri 900. Na koncu pa še Rok z bolečinami v nogi naredi napako v prvi diagonali in pade v tretji. Na konju pa se je začelo mučenje. Sicer nismo bili edini ki smo padali s konja, amapak to bi bil zelo slab izgovor. Najprej pade Sebastjan, potem Robi, Alen, ki mu ne priznajo seskoka. Na koncu je bil svetla točka Sašo, ki je edini naredil vajo od začetka do konca. Sodniki so dolgo računali njegovo oceno in so jo pokazali šele, ko smo mi bili na sredi ogrevanja na krogih. Izhodiščna ocena je bila prenizka (5,8). Ko skočim k sodnikom takoj ugotovimo, da so naredili napako, vendar moram nazaj na kroge kjer so se fantje pripravljali za nastop. Pokličem Klemna da prinese formular za pritožbe in med tem ko čakamo na prvo oceno, pišem pritožbo in jo odam nekje po drugi vaji na krogih. Adrian pa gladko zavrne, češ če ne oddaš pritožbe v štirih minutah, potem je prepozno in se lahko slikaš. Po pregovarjanju je popustil Istvan in sprejel pritožbo ter dvignil Sašotu oceno na 6,1. Končna ocena 15,05 je bila na koncu najvišja ocena kvalifikacij na konju in če bi vedel da bo tudi 14,7 dovolj za finale se prav gotovo ne bi prepiral za oceno. Ampak kdo bi lahko vedel da nobenemu rusu, japoncu, korejcu, ukrajincu, američanu, ktajcu... ne bo uspelo dobit ocene višje od 15 pik. Na krogih nam ni šlo najbolje. Robi z odlično vajo na koncu pade seskok, Alen ne naredi jonasona. Nikoli nismo bili kaj prida krogaši. Končali smo s preskokom in zaključili tekmovanje tako kot je treba. Alen je odlično izvedel premet dvojno in dobil oceno 15,8. Končna uvrstitev ekipe: 12 mesto. Finale mnogoboja. Ena prva ocena, dve rezervi na orodjih. Dober ekipni duh. Lepa tekma, ampak drugič bomo pa še boljši!

Pa še to. Prijavili smo novi element, ki ga izvaja Sašo na konju. Element je težek in riskanten zato sva s Sašotom pričakovala da bo ovrednoten z D. Adrian in Istvan sta gladko rekla, da je ta element ful lahek in da naj bomo srečni da so ga ovrednotili s C ker bi moral biti B. Na formular so napisali »C«. Brez (začasne) številke elementa, brez strukturne skupine elementa. Sašo seveda tega ni delal v vaji. In ko sem vprašal Istvana zakaj ni vse napisal na formular, mi je rekel naj bom srečen da je sploh odgovoril na prošnjo, ker na njej nimam podpisano, kdo prejel dokument. Toliko o ljudeh, ki skrbijo za našo gimnastiko.

Sašo

Po tekmi je prišel Bruno k Sašotu in mu svetoval :)

Team Slovenija

Ol tugeder

Univerziada, Bangkok 2007

2007-08-09T18:42:00.000+02:00

Doživetje Univerziade je nekaj posebnega. To vedo vsi, ki so kdaj bili udeleženci ali pa so o tem vsaj kaj slišali. Univerziado bi lahko imenovali tudi olimpiada študentov ali kaj podobnega. Tega športnega dogodka se namreč udeležijo športniki študentje iz vsega sveta. Tekmujejo v različnih športnih panogah, živijo v »športni vasi«, se udeležijo mimohoda na stadionu in se veselijo na zaključni prireditvi. Vse torej diši po olimpijskih igrah, le da je na univerziadi športni rezultat nekoliko manj pomemben, je pa zato toliko bolj pomembno druženje udeležencev. Letošnja Univerziada se je uradno začela včeraj na velikem stadionu v Bangkoku. Približno 5000 udeležencev (po moji oceni) se je udeležilo mimohoda na stadionu, torej kakšna polovica vseh. Dogodek je spremljalo nekaj ?0.000 gledalcev in sam tajski princ, ki mimo grede po svojem izgledu bolj malo spominja na princa. Ampak princ je princ, in mi smo dobili navodilo, da mu moramo izkazat čast in se, ko gremo mimo njega, obrnit proti njemu. Seveda smo ubogali, revež pa je sedel sam, tam nekje visoko v častni loži za ogromno mizo. Na trenutke se mi je zdelo, da že malo drema. Ogenj, ki gori ves čas prireditve, kot na olimpijskih igrah, pa je seveda prižgala princesa. Ni mi sicer jasno ali je ona njegova sestra ali žena (ali oboje), zgledala je vsekakor boljše od njega.

Pri takšnih prireditvah je navada, da udeleženci, ki se udeležijo mimohoda zelo dolgo čakaj pred vstopom na stadion. Tokrat so se prireditelji spomnili nekaj fantastičnega. Vse udeležence so pripeljali z avtobusi, ki jih je menda bilo nekje med 500 in 600, v veliko (klimatizirano) dvorano, kjer smo dobre tri ure čakali na vstop na stadion. Med čakanjem so nam dali lunch pakete in vodo ter nas animirali za nastopi lokalnih raperjev. Čakanje je bilo tako mnogo manj naporno kot bi lahko bilo sicer nekje na odprtem kjer nimaš kje sedet, temperatura okrog 30 stopinj, vlažnost pa za odtenek višja kot v turški sauni. Da ne govorim o tem da v avgustu tukaj dežuje približno 5-10 krat na dan.

Na dolgi poti je potrebno izkoristiti vsak trenutek za spanje

Dnevnik

2007-05-17T22:24:00.000+02:00

Zanimivo kako si ljudje najdejo zanimanje okrog nečesa samo zato ker jim je nekdo rekel: "poglej onega, oni je prasica" Občutek imam da že dolgo ni bilo toliko govora o gimnastiki kot zdaj, ko gre en drugorazredni tekmovalec v tujino, ker pri nas ni našel notranjega mira. O čem govorim? O tem! Najde se pametni novinar in išče rumene zgodbe (pomisli!) v gimnastiki. Še Direkt bi bil ponosen na njega! Včasih smo celo rekli, da je boljša slaba reklama kot nobena, ampak to pa že presega meje dobrega okusa. In kdo je kriv? Ja seveda naš Jože! On tvezi in klobasa o tem kako smo vsi tumasti in kako samo škodo delamo in kako nimamo pojma itd. V resnici pa je človek zloben in predvsem nevoščljiv. Če bi imel prijatelje, bi mu zagotovo pomagali. Ampak ker jih nima... Jebi ga!

In nekateri so tako pametni da jim k'r škodi. Ludi moji, gimnastika ni fuzbal. Tu ne more bit vsak pameten. Če hočeš gimnastiko komentirat se moraš na zadevo vseeno malo spoznat.

Klemen

2007-05-16T11:29:00.000+02:00

Mediji pač najraje poslušajo tiste, ki največ jamrajo in se jim godi krivica. Še posebej rumeni in še posebej če članek napiše Uroš. Klemen je s svojimi izjavami rahlo prestopil mejo. Verjetno se tega niti sam ne zaveda, čeprav je fant po letih že polnoleten s svojimi izjavami svoje biološke starosti ne potrjuje. V življenju se vsakemu kdaj zgodi krivica, vendar se je včasih potrebno vprašati tudi, če mogoče krivda leži še kje drugje kot pa samo v drugih. Klemen, upam da boš na Novi Zelandiji našel ključ do uspeha, ampak verjemi, tudi na Novi Zelandiji bo na poti do uspeha treba trenirat.

Naš največji gimnastični strokovnjak (ta naziv po novem podeljujejo novinarji) pa je prekosil samega sebe. Zamegljen pogled na dogajanja izven njegovega templja na Trnovem je stara stvar, zato me njegove izjave ne presenečajo. Da bo kdaj bolje si ne delam utvar, mogoče takrat ko ga noben več ne bo nič vprašal.

Ne bom pa nikoli razumel "novinarja" kot je Uroš, ki si najde življenski cilj, da bo slabo pisal o ljudeh v gimnastiki. V življenju se lahko frustracij rešimo tudi na druge načine, ampak potem bo moral zamenjat psihologa. Jože mu je stanje samo še poslabšal.

Gent

2007-05-14T12:16:00.000+02:00

Mitja je seveda zmagal. Hudo pa je to, da ljudje nekako ne znajo več cenit prvega mesta na svetovnem pokalu, ker je to za Mitjo postala rutina. Seveda ni tako lahko kot izgleda ko pogledaš rezultate in vidiš da jih je vse premagal za pol pike. Vsakič posebej je potrebno pokazat vrhunsko znanje in popolno izvedbo.

Ob tem pa da ne omenjam da rezultati od 10. - 15. mesta sploh niso nič vredni. Ko se kateri od naših smučarjev prebije med petnajsterico je pa takoj heroj. Ampak kaj hočeš je že tako.

Sicer je pa Gent še vedno lepo mesto in ne moreš verjet - vsako leto starejše.

Zlata vaja

2007-05-03T00:20:00.000+02:00

Mitja je že večkrat pokazal zlato vajo, zato to ni nič novega. Pa vseeno, če te slučajno zanima si lahko tukaj pogledaš vaji iz dveh evropskih prvenstev:

AMSTERDAM 2007

VOLOS 2006

Amsterdam in dve medalji

2007-04-29T20:07:00.000+02:00

Deja vu tudi tokrat. Zbiramo kombinacije dobljenih medalj na evropskih prvenstvih. Že skoraj deset let je od tega ko vedno kdo kaj domov prinese, ponavadi pa oba. Oba sta seveda Pegan in Petkovšek. Mogoče je tokrat za koga zgledalo lahko ampak je bilo daleč od tega. Sicer pa smo vsi še na nek način otroci in verjamemo v pravljice. In če res verjameš se ti mogoče katera tudi uresniči. Tokratna pravljice se je končala pravljično. Menda je Mitja edini bradljaš, ki mu je uspelo trikrat osvojiti prvo mesto na evropskem prvenstvu. To pa ni šala! Ko sem stal tam pod podijem niti sam nisem vedel o čem naj razmišljam. Večinoma pa o tem kako se lahko Mitja tako sprosti in zbere pred vajo in jo nato opravi s tako lahkoto. Mislim, da mi navadni smrtniki nikoli ne bomo tega razumeli. Je pač tako, eni imajo drugi pa nimao. Nekatere stvari se naučiš z nekaterimi pa se preprosto rodiš in jih (ne tako zelo) preprosto neguješ. In to dejstvo ločuje dobre od najboljših. In Mitjaja je najboljši.

Amsterdam po kvalifikacijah

2007-04-27T20:15:00.000+02:00

Deja vu... Evropska prvenstva so že malo tečna. Vedno je isto: Mitja je prvi, Sašo kiksne, Alen je pa nekje vmes. Aljaž je tokrat naredo kr lepo vajo ampak seskok... ko je naredil korak nazaj je stal dva metra za drogom... in potem smo spet normalno zadihali. Najmlaša udeleženca slovenske ekipe sta se odrezala zelo solidno. Oba sta opravila svoje delo korektno in nista niti enkrat padla. To si štejemo za uspeh, še posebno zato, ker je bil Žiga pred tekmo precej v slabem stanju, Rok pa je ponavadi malo mamuran pred veliko tekmo. Ampak, tokrat sta se izkazala! Slike niso kaj posebej ker so narejene s telefonom amapak za pogledat pa so vseeno.

Žiga spi na avtobusu n a poti na tekmo

Rok tudi spi na avtobusu na poti na tekmo

Ogrevanje pred tekmo

Mitja je bil pred tekmo dobro razpoložen

Slovenija na tribuni

V naši reprezentanci je tradicija vedno kdo izgubi akreditacijo, v ta namen ima Maserati v svoji magični torbi vedno kakšno rezervno...

Gimnastika in ribe

2007-04-25T22:21:00.000+02:00

Med tem ko mi garamo v Amsterdamu in lahko "ribe" gledamo le v izložbah, moj prijatelj Iztok ribari nekje na Jadranu. Po stari navadi tudi tokrat ne bo ujel bogve koliko rib, amapk se zaradi tega tudi ne misli sekirat.

Ribe bejžite - Iztok prihaja!

Amsterdam

2007-04-25T22:06:00.000+02:00

Pot od ljubljane do Amsterdama niti ni tako kratka. Sicer smo že navajeni dolgih voženj amapk tokrat je bilo pa res dolgo. Še posebej ker je bila prejšnja noč tudi zelo dolga. Klasičnih 14 ur vožnje ki se je končala ob 10 zjutraj v Akreditacijskem centru. Tukaj se stvari ponavadi prvič zalomijo ko prideš na večje tekmovanje. Tokrat je šlo vse hitro, edino to nam ni bilo jasno zakaj so na so mejlih gnjavili naj jim že prej pošljemo fotografije udeležencev, če jih potem niso našli in smo se morali tam slikat. In v zvezi s slikami na akreditaciji je nastala tudi prva fora. Maseratija smo namreč zezali da ima tako veliko glavo da so morali prestavit fotoaparat za en meter bolj nazaj da so ga celega dobili gor. No, 5 minut kasneje pa smo dobili akreditacije in komu so na sliki odrezali glavo? Kot da bi nas tisti za fotoaparatom slišal in bi se tudi sam hotel malo pošalit na Maseratijev račun.

Hrana v hotelu je obupna. Tako slabe prehrane nismo imeli še nikoli. Ne vem kako to naredijo ampak nič nima okusa. Krompir je napol kuhan, riž je razkuhan in neslan, meso je znotraj krvavo, še zelenjava je brez okusa. Tako se ponavadi po obroku še najemo banan in jabolk da ne gremo lačni spat.

Iran 2006

2007-04-17T13:15:00.000+02:00

Vsaka tekma ima svoj čar. Redke so nekaj posebnega in ta je zagotovo bila drugačna. Prvič v zgodovini svetovnih pokalov v športni gimnastiki smo temovali v Iranu. Nekaj vtisov iz te (drugačne) tekme sem pošiljal kar iz prizorišča, tokrat pa jih v celoti objavljam. Evo:

Tehran, 3.3.2006

Uf! To kar se mi (nam) je danes dogajalo me kar nagiba nad računalnik, da napišem memoare in delim izkušnjo s tistim ki se mu bo to ljubilo brati. Torej kje naj začnem. Kar na sredini.

Najprej dejstva:

1. gre za tekmo svetovnega pokala
2. tekmovanje je v Iranu
3. Iran je muslimanska država
4. pesek, hribi, črne brade, rute na glavi, nasmešek na obrazu...

Urnik tekmovanja je bil predstavljen že prvi dan na tehničnem sestanku. Prvi tekmovalni dan bi naj izgledal približno tako:

15.00 otvoritev
16.00 I. turnus
18.00 II turnus

Glede na to, da potrebujemo 30 min od hotela do dvorane, so organizirali prevoz iz hotela ob 13.30 (za vsak slučaj, da ne zamudimo otvoritve) in da bo sigurno, da štartamo ob pol dveh, nas naročijo v recepciji ob 13.00. Čakamo torej ob enih, da na koncu štartamo ob dveh, ker se manjša zamuda pač lahko vsakemu zgodi. Na otvoritev seveda nismo zamudili, sicer pa se je tako ali tako vse skupaj začelo komaj ob 15.15. No, potem se je otvoritev začela in vse tekmovalce so kot se šika postavili na parter, da jih vsi gledalci vidijo. Seveda se ob takšnih prilikah splača govoriti, peti in brati koran (saj te veliko ljudi posluša) in zato so vsem možnim ljudem (seveda samo moškega spola) dali to priložnost. Skratka, po približno 40. min so reveže na parterju poslali v ogrevalno dvorano (v kateri je bilo čisto novo še neuporabljeno orodje) in čez 10 min, bi se naj po urniku začelo tekmovanje. Še sreča, da se vsakemu lahko pripeti rahla zamuda. To je tokrat šlo nekoliko na roke tudi tekmovalcem v prvem turnusu, saj se je tekmovanje zaradi kulturno-umetniških točk, ki so sledile govorom, petju in branju korana, pričelo komaj ob 16.30. Tekmovanje je tako steklo kot po maslu. Vsaj pri prvem tekmovalcu. Zgodilo se je namreč to, kar smo vsi pričakovali – računalniki niso delali. Splet okoliščin je pač nanesel, da so še 10 min pred začetkom tekmovanja iz monitorjev viseli kabli, na velikih LCD zaslonih pa je pisalo: no signal. Teževico so seveda hitro popravili, pa se je kljub temu prva menjava zavlekla na eno uro. Ni kaj, v eni uri končana menjava na kateri je na dveh orodjih tekmovalo po 6 tekmovalcev je svojevrsten rekord. Mi smo pa počasi začeli preračunavat kdaj se bo prvi turnus končal, da bomo v drugem na vrsti tudi mi. Seveda je po odpravljeni računalniški težavici steklo vse gladko, naslednja menjava je bila končana že v 45. mnutah. Skratka, prvi turnus se je končal po rekordnih štirih urah. Ob 20.30 smo si rekli, da zdaj je pa počasi na vrsti naša skupina. No, in res počasi, kajti med dvema turnusoma si je potrebno odpočit in sledilo je 30 min pauze. Kar se tiče sodnikov pa je to bila res edina resnica. Oni so si počitek res zaslužili.

Sicer pa so sodniki zgodba za sebe. Kot vemo je sodniška komisija eden ključnih dejavnikov za izvedbo dobrega tekmovanja. Še posebej če gre za tekmovanje svetovnega pokala. Tokrat se je ponovno izkazalo da je FIG-in mačehovski odnos celo do »lastnih« prireditev več kot očiten. Prepričati nacionalne zveze, da na lastne stroške pošljejo svojega sodnika v državo kot je Iran je pač težko. Iz tega sledi to, da je sodniška komisija sestavljena popolnoma neregularno. Preprosto v pravilniku o izvedbi svetovnih pokalov piše, da lahko na tekmovanjih za svetovni pokal sodita samo dva sodnika iz iste države. Tukaj ni bilo druge izbire, kot pa da vključijo še nekaj lokalnih matadorjev, ki bodo z veseljem krojili resnico na tako pomembnem tekmovanju. V dveh sodniških komisijah je bilo vključenih kar 7 iranskih sodnikov. Če se ne motim to ni dovoljeno. Ali so imeli opravljen mednarodni sodniški izpit se ne ve še dan danes. Je pa res, da jih je bilo potrebno opomnit, da se tekmuje po pravilniku 11. ciklusa. Ali pa vsaj tiste, ki niso bili na tehničnem sestanku, kjer smo to isto prepričevali že trenerje. Nekateri so se izgleda zelo težko ločili od pravilnika, ki je bil v veljavi do konca leta 2005. Še sreča da si je Enis na treningu vzel toliko časa, da je reprezentancam sestavljal vaje, za trenerje pa pripravil kratko lekcijo iz novega pravilnika. Tako so nekateri tekmovalci prekosili same sebe, ko so prvič na tekmovanju prejeli preko 9 točk. Predstavniki FIG so se tega problema verjetno že prej zavedali in so zaradi tega zelo radi ostali doma in v njihovo vlogo postavili nekega nizozemskega sodnika. Verjetno so izbrali njega prav zato, ker so njegove organizacijske sposobnosti na nivoju irancev. Tako naprimer štartne liste za kvalifikacije še sedaj nimao čeprav je tekmovanja že zdavnaj konec. Dobili pa je niso niti sodniki, tako da so tekmovalci nastopali po poljubnem vrstnem redu. To da so na nekaterih orodjih nastopali tudi po trije iz iste države ni potrebno posebej omenjat saj ni bilo nobenega, ki bi jih na to nepravilnost opozoril. Ali pa to, da smo dobili štartne številke in še sedaj ne vemo katera številka pripada Aljažu in katera Mitji. Da bi državi kot je Iran pomagali pri organizaciji tekmovanja in prej vsaj preverili, če je vse na svojem mestu in pripravljeno, se je FIGovcem zdelo seveda odveč. Najbolje jih je prepustit samim sebi (in nesposobnemu nizozemcu) pa da vidimo kaj bo.

Tekmovanje je seveda šlo naprej, čeprav se je velika večina publike že odparvila domov. Od publike pa je sicer ostalo največ žensk, ki so seveda sedele z rutami naglavi v zgornjem delu tribun in zelo glasno navijale. Njihovi možje so malo tišje sedeli v spodnjih vrstah. Da bi se pomešali ne pade na pamet nikomur, kazen je namreč prestroga (zapor, denar in palica po hrbtu – lahko tudi v drugem vrstnem redu). Ob skoraj natančno 21.00 se je začel drugi turnus. Ni bil rekordne dolžine, je pa z dvema urama in 15 minutami za vzgled marsikateremu tekmovanju. Je pa res, da so nekje na začetku drugega dela pogruntali, da je mogoče kdo od udeležencev že lačen, saj nas velika večina zaradi velike časovne stiske ni uspela pojesti kosila. Na tribuno so nasmejani prinesli sladke biskvitke ter vodo. Ni kaj, če si cel dan brez hrane tudi to pomaga. Konec koncev je pomagalo tudi Mitji in Aljažu saj sta oba zelo korektno izvedla svoje vaje. Mitja je z oceno 16,025 daleč najboljši (kot vedno), Aljaž pa je s 15,015 zostal za austrijcem, ki pa kar verjeti ni mogel, da je dobil višjo oceno kot svetovni prvak na tem orodju.

Uradnih rezultatov seveda še do sedaj nismo dobili (tako kot nismo dobili večerje, ker smo bili prepozni), tako da v tem trenutku ne vemo kakšni so ostali rezultati.

Po 11 urah (zelo, zelo, zelo) nizko kavalitetne gimnastike smo ostali presenetljivo dobre volje. Ugotovili smo, da če bi pripeljali zraven mladinsko reprezentanco bi brž čas imeli še kakšnega finalista (verjetno na vsakem orodju). Ugotovili smo tudi, da gimnastika v Pakistanu ni ravno na zelo visokem nivoju. Ugotovili smo, da se iranci zelo radi slikajo z vsakim, ki ni njihove rase, pa čeprav noben ne ve, da se slika s svetovnim prvakom. Ugotovili smo tudi da bi se nam finančno bolj splačalo piti nafto (0,1 US$/l) kot pa vodo (0,15 US$/l). Sicer pa smo ugotovili tudi, da so iranci zelo prijazni ljudje in da je tukaj bolj oaza miru kot kjerkoli v Evropi. Da ugotoviš kako smo podvrženi informacijam (pristranskih in senzacij željnih) medijev moraš priti sem in se prepričati na lastne oči. Sicer jim organizacija na nobenem nivoju ne štima, se pa zato nič ne sekirajo in imajo verjetno najmenjše število infarktov na svetu (in največje število nasmeškov).

Je pa res, da brezalkoholna država lahko tudi slabo vpliva na ljudi. Če bi namreč bil blizu kakšen hladen pir, bi bilo to nakladanje bistveno krajše.

Tehran, 4.3.2006

Danes pa res nič posebnega. Finalna tekmovanja tudi sicer ne trajajo predolgo. Popoldansko tekmovalno vzdušje je kar dišalo po dvorani. Neverjeten je bil začetek tekmovanja. Bili smo namreč točni. Ob 17.30 je začel prvi tekmovalec na parterju. Seveda se je takoj pokvaril računalnik. Vzrok ni bil isti kot včeraj. Tokrat se namreč ob kabel računalnika ni spotaknil Iranski trener močnejše postave. Ampak sedaj so bili sodniki na zaplete z računalnikom že navajeni. Slabih 45 min in tekmovanje na parterju je bilo končano z vsemi osmimi tekmovalci. Še sreča, da so bili sodniki izurjeni za hitro računanje ocen, ker je lahko dolgotrajno gimnastično tekmovanje zelo dolgočasno. Če na primer predpostavimo, da traja povprečna vaja 1 minuto, tekmuje osem tekmovalcev in tekmovanje traja 45 min, potem je efektivnega športnega užitka celih osem minut, med tem ko 37 min ostane za druženje, prijetno kramljanje s prijatelji, obrekovanje, ugibanje ocen itd. Če je tekmovanje v Tehranu, potem se moški v spodnjih vrstah veselijo, pogovarjajo in vzklikajo imena priljubljenih tekmovalcev (ali pa samo tistih katerih izgovorjava imena se jim zdi najbolj smešna), med tem ko ženske... Aja ženske, pa danes niso imele vstopa v dvorano. Nekaj jih je stalo zunaj in se glasno pritoževalo nad ne vem kom. Nimam namreč pojma kdo jim je to skuhal. Ali oni tam zgoraj ali pa je samo kakšen mož hotel imeti tri ure za sebe. Uradnega odgovora nismo dobili, je pa bila dvorana danes mnogo bolj žalostna. Eden od odgovorov je bil da so včeraj lahko prišle ker je pri njih petek dela prost dan, drugače pa imajo ženske nasplošno prepoved ogleda športnih prireditev na katerih nastopajo moški. Mi smo pa še vedno pri 37 minutah. Teh 37 min se ne zgodi v enem delu ker tekmovalci tekmujejo izmenično torej so pauze razdeljene na 8 x 4,5 min. tej 4,5 min pa se ne da ravno izkoristit za kaj pametnega. Na koncu pa se še zgodi, da sodniki ne pokažejo ocene in do naslednjea dneva ne veš končnega vrstnega reda tekmovalcev. No, v finalih lahko publika le-to sama izračuna v kolikor so ocene prikazane na semaforju, torej če računalnik deluje. Nekoč sem slišal predstavnika FIG izjaviti, da konec koncev kaj pa publiko zanima ocena in kako se le-ta izračuna. Njim je važno, da pridejo na tekmovnje in uživajo v prekrasni predstavi. Vprašanje: Kako popularen bi bil nogomet, če bi igralci izvedli en napad, ki bi trajal eno minuto in bi se nato umaknili iz igrišča, počakali 5 minut in se ponovno vrnili na igrišče za napad. To bi počeli kakšno uro, na koncu pa rezultat ne bi bil znan, ker publika ne pozna pravil tekmovanja. Naslednji dan bi iz dnevnih časopisov izvedeli kdo je zmagal.

Strokovna analiza

2007-04-10T22:16:00.000+02:00

Uroš je takšen strokovnjak, da mu ni potrebno videti drugega kot rezultat na internetu in že prepozna vse značilnosti dogodka. Tokrat se je ponovno izkazal na področju gimnastike. Iz domačega naslonjača je, preko rezultatov na internetu, prišel do ugotovitev do katerih niso prišli vsi slovenski gimnastični strokovnjaki skupaj. Za to so mu seveda nadvse hvaležni in upajo, da jim ne bo izstavli računa za odlično opravljeno delo. Res pa je, da je za pomoč zaprosil Jožeta, ki sicer ni sedel v naslonjaču, ker je bil preveč zaposlen s padanjem z drevesa, zato pa ni bil nič manj konstruktiven v svoji analizi.

Hvala obema!

PS: prav zanima me kako novinarjem uspe napisat »strokovno analizo«, npr. nogometne tekme, na podlagi rezultata, npr. 0:1.

Padec

2007-04-08T12:24:00.000+02:00

Jože tako rad meče polena pod noge, da si je v ta namen posadil 27 dreves. S časom človek izgubi občutek za dobro mero pa malo pretirava. Tako je pred kratkim pripravljal prav posebno tehniko metanja polen s katero bi onemogočil vse kar hodi po dveh nogah, za kar je potreboval zelo veliko število polen. Odločil se je da bo porabil vsa drevesa, ki jih je vsa leta gojil na vrtu. Na (njegovo) žalost se mu je zataknilo prav pri zadnjem, sedemindvajsetem drevesu. Padel je in si zlomil nogo. Ne ve se natančno ali se je Jože poškodoval zato, ker je želel pripraviti preveliko količino polen ali pa zaradi tega ker po vseh teh letih še ni ugotovil, da ni pametno žagat veje na kateri sediš. Verjetno je prav zaradi tega ker je, kot ja za njega značilno, sedel na oddaljenem delu veje, le to žagal misleč, da se bo drevo porušilo, on pa bo ostal na veji. Kako značilno zanj! Pri tem je seveda padel in se pošteno potolkel na celem kupu polen, ki so bila pripravljena kdo ve za koga. Kako že gre tisto: Kdor drugemu jamo koplje...